avtorsko pravo - soavtorstvo - združeno avtorsko delo - likovna oprema učbenika - založniška pogodba - prednostna pravica sklenitve pogodbe
Za soavtorstvo gre tedaj ko je avtorsko delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb in je nedeljiva celota. Pri združenem delu pa gre za deljivo delo, nastalo brez skupnega ustvarjalnega sodelovanja. V tem primeru ima vsak avtor avtorsko pravico na svojem delu.
preživnina - prenehanje izvenzakonske skupnosti - datum prenehanja izvenzakonske skupnosti - uveljavljanje pravice do preživnine
Ko gre za razdor izvezakonske skupnosti in ko katera od strank uveljavlja pravice, ki ji gredo po ZZZDR, je treba v postopku šele ugotoviti obstoj in prenehanje izvenzakonske skupnosti. Zato uveljavljanja pravice do preživnine praviloma ni mogoče vezati na datum razdora skupnosti, zlasti, če je ta datum ugotovljen šele naknadno.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
priznanje azila
Zaradi raziskave stanja v tožnikovem matičnem kraju in ugotovitve, da ni podlage za tožnikov občutek ogroženosti in strah pred preganjanjem, je neutemeljen očitek, da tožnika upravni organ ni individualno obravnaval.
Določbe 3. in 4. odstavka 121. člena ZVojI, ki določajo pogoje za meritorno obravnavanje zahteve za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, vložene po določbah ZVojI, so prisilne narave in jih morajo organi, ki v postopku odločajo, upoštevati po uradni dolžnosti.
ZZVN status taboriščnika omejuje le na osebe, ki so bile poslane v nemška koncentracijska taborišča, v italijanska koncentracijska taborišča Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, hrvaška - ustaška taborišča Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarsko taborišče Sarvar.
ZDen člen 5.ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65. ODZ paragraf 869, 870, 871.
denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - oporoka
Z določbo 5. člena ZDen so zajete vse vrste pravnih poslov, ki so bili podlaga za prehod stvari ali premoženja v državno last. Ti pravni posli so lahko odplačni (na primer prodaja, menjava) ali neodplačni (darilo), med živimi ali za primer smrti (torej tudi oporoka). Vprašanje sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika državne oblasti je treba pojmovati širše, kot je veljalo po pravnih pravilih paragrafov 869 do 871 ODZ oziroma kot velja po 60. do 65. členu ZOR.
Namen denacionalizacije je v popravi nekaterih krivic, ki so se zgodile v preteklem revolucionarnem obdobju in v vrnitvi premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, o nacionalizaciji, o zaplembah in z drugimi predpisi, ali je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, do katerega je prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnikov oblasti. Ker je zakonodajalec izhajal iz tega, da je bilo v določenem časovnem obdobju podržavljeno premoženje na podlagi predpisov in odločb državnih organov, ki niso bili zakoniti, ali na podlagi pravnih poslov, ki so bili sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače, je treba po sedanjih civilizacijskih standardih v konkretnih primerih presoditi, če je prišlo do podržavljenja premoženja na zatrjevani podlagi ali ne.
Za presojo novih dejstev in dokazov, ki jih stranka ni navajala v postopku pred izdajo akta, mora stranka izhajati, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta.
civilni invalidi vojne - podatki iz matične knjige umrlih
Podatki matične knjige umrlih so podatki o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca; po določbi 3. odstavka 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je zato uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna ugotoviti pravno pomembna dejstva iz te matične knjige, ne glede na to, ali je stranka opozorila na ta dejstva v postopku pred izdajo odločbe.
podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - škoda povzročena v pretepu - silobran - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka
Ocena izvedenih dokazov v sodbah sodišča prve in druge stopnje je obsežno in logično pojasnjena in iz nje jasno izhaja, da sta bili družini pravdnih strank medsebojno udeleženi v številnih sporih in da je toženec namerno napadel tožnika ter ga telesno poškodoval. Da ga je udaril s kolom, sta sodišči ugotovili predvsem iz dejstva, da so policisti v toženčevi delavnici našli palico, na kateri so bili lasje. Ali se imenuje lesen kol ali bukova palica ni relevantno, bistveno je, da je to sredstvo tudi po mnenju obeh izvedencev lahko povzročilo poškodbe. Revizijski očitek izvedencema, češ da nista ugotavljala tožnikove vinjenosti pa ni utemeljen, ker za to nista imela medicinske podlage, drugih dokazov (razen izpovedi njegove matere v kazenskem postopku) v zvezi s trditvijo, da je bil tožnik vinjen, pa toženec ni predlagal. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sta sodišči pravilno uporabili splošna načela o odgovornosti, konkretno 1. odstavek 154. člena ZOR.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga
Okrožni državni tožilec je na glavni obravnavi, na katero obdolženca nista prišla, spremenil obtožni predlog, spremembe pa so bile nato vnešene tudi v izrek obsodilne sodbe. S takimi spremembami obsojenca nista bila seznanjena in v zvezi s spremembami nista podala zagovorov, zato niso bili podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolžencev iz 1.odstavka 442. člena ZKP.
Nejasnost posameznega pogodbenega določila (100. člen ZOR) lahko nastane tudi tedaj, ko specifičnost določenega primera ne daje jasnega odgovora na vprašanje, katero od sicer jasnih določil pogodbe (v konkretnem primeru splošnih pogojev) je treba uporabiti. Samo dejstvo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine sicer res še ne zavezuje tožene stranke k povračilu škode na podlagi Splošnih pogojev za vlomsko zavarovanje. Pač pa Splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da ne krijejo zavarovanja za škodo, ki je bila storjena s hujšim kaznivim dejanjem tatvine, medtem ko naj bi krili škodo, ki je bila storjena z lažjimi kaznivimi dejanji, ali sploh z dejanji, ki niso kazniva dejanja.
dovoljenost revizije - zastopanje po pooblaščencu - revizija, ki jo vloži stranka sama
V tretjem odstavku 86. člena ZPP je predpisano, kako lahko stranka vloži izredno pravno sredstvo: pravdna dejanja v revizijskem postopku lahko stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
V konkretnem primeru bo moral prvostopni upravni organ v ponovljenem postopku predvsem ugotoviti okoliščine pobega iz izgnanstva v Srbiji ter kdaj je tožnik z družino prišel v Slovenijo (v Ljubljano in kasneje v Gorico), saj so navedene okoliščine pomembne za opredelitev oziroma ločitev tožnikovega statusa ŽVN - izgnanca od statusa ŽVN - begunca, česar v prvotnem upravnem postopku prvostopni organ ni ugotavljal. V postopku je treba dokazati, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z razlago, da ni storil očitanih kaznivih dejanj, obtoženec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nujni dediči - pravda ob pogojih za obnovo postopka - uvedba dedovanja - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju
Dedič, ki v zapuščinskem postopku ni nasprotoval, da določena nepremičnina sodi v zapuščino, in ki tudi ni nasprotoval odločitvi zapuščinskega sodišča, da je sam pridobil solastninsko pravico na tej nepremičnini kot oporočni dedič, ostala dva udeleženca zapuščinskega postopka pa kot nujna dediča, lahko v pravdi uveljavlja solastninsko pravico na drugi pravni podlagi le, če obstajajo razlogi za obnovo postopka (224. člen ZD).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Porazdelitev krivde in z njo odgovornosti za nastalo škodo je po oceni revizijskega sodišča pravilna. Premik, ki ga je opravila zavarovanka tožene stranke, je bil zelo huda kršitev pravil varne vožnje in je v tem njenem ravnanju primarni razlog za nastanek nesreče. Glede na prometno signalizacijo ni bilo pričakovati, da bo zavarovanka tožene stranke zavila v levo in da pred tem ne bo opazila vozila, ki jo je prehitevalo, čeprav tudi nepravilno oziroma nedovoljeno.
denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - ravnanje pooblaščenca
Pritožnica bi morala in smela svoje nezadovoljstvo s sodbo sodišča prve stopnje uveljavljati s pravnimi razlogi, torej z uveljavljanjem zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ne pa z žaljivimi vrednostnimi ocenami.
ZPP (1977) člen 13, 354, 354/2-7.ZD člen 28, 28/5, 35, 46.
glavna obravnava - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvajanje dokazov - sprememba senata - prikrajšanje nujnega deleža - vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril
Senat z zadevo seznani ne samo med glavno obravnavo, ampak sme in mora izvedene dokaze preučiti tudi med posvetovanjem o odločitvi o zahtevku. Tako torej ni pomembna dolžina glavne obravnave v minutah, pomembna je njena koncentracija, pomembno je upoštevati navedbe in predloge obeh pravdnih strank, pomembno je dokazni postopek izvesti na predpisan način, ki je lahko tudi samo prečitanje izpovedb prič in izvedencev.
Kadar je prikrajšan nujni delež, se vračajo darila (35. člen Zakona o dedovanju) do dopolnitve velikosti nujnega dednega deleža.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - sklep o podaljšanju pripora
Pri preizkusu po 2. odstavku 207. člena ZKP sodišče ne preverja le pripornih razlogov, ampak preverja obstoj vseh razlogov za podaljšanje pripora. Čeprav ugotovi, da se okoliščine glede njihovega obstoja niso spremenile, mora te okoliščine v razlogih sklepa o podaljšanju pripora določno našteti. Posplošeno sklicevanje na razloge, navedene v prejšnjih sklepih, ne zadostuje.
Sklep o podaljšanju pripora v obrazložitvi vsebuje razloge o obstoju realne nevarnosti, da bi obtoženec, ki je obtožen kaznivega dejanja po 2.odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, na prostosti nadaljeval s takimi kaznivimi dejanji, s tem ko je navedeno, da to potrjujejo teža kaznivega dejanja, ki se kaže v dobri organiziranosti soobtožencev in količini mamila, okoliščina, da obtoženec nima zaposlitve ter da je očitano kaznivo dejanje, ki predstavlja nevarnost za druge ljudi, storil z namenom zaslužka.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3.URS člen 14, 22.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - načelo enakega varstva pravic - enakost pred zakonom
Res je sicer, da v ZPP ni točno določeno, v katerem delu tožbe mora biti vrednost spornega predmeta navedena (praviloma v uvodu tožbe), vendar pa mora biti iz te navedbe jasno razvidno, da tožnik z njo določa vrednost spornega predmeta.
Z omejitvijo, ki jo ZPP določa za dovoljenost revizije nista kršeni določbi 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije.