Potrdilo občinskega upravnega organa o tem, da je pred prodajo kmetijskega zemljišča določenemu kupcu bila upoštevana določba 27. člena ZKZ, nima značaja dovoljenja ali drugega pravnega akta v smislu 2. odstavka 8. člena ZDPN.
Za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov je možno upoštevati le predloge, vložene do 7.6.1993. Ta rok, določen v 11. členu ZLPP, je materialni rok in ne procesni rok v zvezi z ZUP, zato zamuda materialnega roka pomeni izgubo pravice. Po poteku tega roka zato ni možno razširjati zahtevka na podlagi 130. člena ZUP.
ZOR člen 173, 173/1, 200, 203, 376, 376/1, 206, 206/4.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - nesreča na gradbišču - objektivna odgovornost kooperanta delodajalca - solidarna odgovornost - alternativna vzročnost - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Zastaranje odškodninske terjatve proti solidarno odgovornim osebam lahko prične teči z različnimi datumi. V primerih podobnih tožnikovemu, je sodna praksa že sprejela stališče, da prične teči zastaranje takrat, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek oziroma ko je v razumnem teku stvari zvedel za podatke, ki z določeno stopnjo verjetnosti napotujejo na obstoj odškodninske odgovornosti določene osebe. Tožnik je glede na v tej pravdni zadevi ugotovljene okoliščine potreboval določen čas, da je raziskoval vse potrebne okoliščine, ki opredeljujejo položaj tožene stranke kot tistega, ki ga je tudi mogoče šteti za povzročitelja škode v smislu 1. odstavka 376. člena ZOR. Dejanske ugotovitve obeh sodišč o teh okoliščinah potrjujejo zaključke, da je tožbo vložil pred izrekom triletnega zastaralnega roka.
Odškodninska odgovornost tožene stranke je objektivna, ker predstavlja pleskarsko delo v etaži objekta v gradnji, kjer se nahaja nezavarovan, samo s stiroporom pokrit jašek, delo v pogojih povečane nevarnosti.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - rok za odločitev o podaljšanju pripora
Ker se po vložitvi obtožnice pripor odpravi le s sklepom senata po zaslišanju državnega tožilca, če postopek teče na njegovo zahtevo, ni podlage za stališče, da pripor preneha že zaradi tega, ker sodišče ni opravilo preizkusa in izdalo sklepa o podaljšanju pripora v roku, predpisanem v 2. odstavku 207. člena ZKP.
Mednarodni tovorni list ne more nadomestiti listine državnega organa, katere izdaja je predvidena v carinskem postopku, še posebej takrat ne, ko gre za oprostitev plačila carinskih dajatev.
Izdano lokacijsko dovoljenje je podlaga za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Podatki zemljiškega katastra so podlaga za določanje kulture zemljišča, če se ne dokaže nasprotno.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je v sklepu o podaljšanju pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP opisana teža kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ, povezanost obtoženke z ostalimi soobtoženci, možnost obtožencev, da si pridobijo velike količine mamila, njihova medsebojna organiziranost in povezanost ter osebne razmere obtoženke - da je brez zaposlitve, brez premoženja in brez zadostnih dohodkov za preživljanje - so opisane okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno nevarnost, da bi obtoženka na prostosti nadaljevala z izvrševanjem kriminalne dejavnosti.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - uporaba določb ZIKS
ZDen ni odvzel obsojencem pravice, da po določbah ZIKS uveljavljajo svoje zahtevke za vrnitev premoženja, zaplenjenega s kazensko sodbo. Uzakonil je druge pravne podlage za vrnitev podržavljenega premoženja.
Ker zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, je ta postala pravnomočna 23.2.1999. Obsojenec je zoper njo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti šele 7.4.2000, to je po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče RS kot prepozno zavrglo.
povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt očeta - višina denarne odškodnine
Čustvena prizadetost nekaj let mlajšega otroka v primerjavi z njegovimi brati in sestrami ne utemeljuje razlike v odmeri denarne odškodnine za njegove duševne bolečine.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Za tožnika, ki je bil ob nesreči star 54 let, po poklicu pa je električar in je opravljal delo gospodarja, so vse te posledice nesreče zagotovo omejevalne in predstavljajo znižanje kvalitete življenja. Vendar je treba te posledice objektivizirati - primerjati s sodno prakso, kako je odmerila odškodnino oškodovancem s podobnimi posledicami po poškodbah. Ta primerjava pokaže, da je odmerjena odškodnina primerna in ne odstopa od siceršnjih odškodnin v primerljivih primerih.
prenehanje delovnega razmerja - delo v tujini - odpoklic delavca z dela v tujini - rok za vrnitev na delo v matično podjetje
Delavec, razporejen na delo v tujino, ima v splošnem aktu obveznost, da se v primeru odpoklica nemudoma vrne v matično podjetje.
Ker izpolnitveni čas vrnitve ni določen (z dnevi, meseci), ga je potrebno razlagati iz kavze, bolj namena in narave določene obveznosti, kakor tudi iz drugih okoliščin.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Po določilih 3. odstavka 67. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. S tem, ko sodišče ni upoštevalo, da bi bilo treba pred presojo, ali so nekatere disciplinske kršitve zastarale ali ne, ugotoviti, kdaj je pristojni organ tožene stranke zvedel za kršitev in storilca, je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - zloraba pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni
Delavec zlorabi pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni, če ravna v nasprotju z zdravniškimi navodili, za kar se delavcu izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. S takšnim ravnanjem delavec izrabi omenjeno pravico v nasprotju z njenim namenom, ki je v tem, da se delavec zdravi.
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/1-2.
prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - tujec prepoved opravljanja dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
status žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za izpolnjevanje statusa žrtve vojnega nasilja osebe, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi oz. prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, zadostuje že dejstvo, da sta starša pobegnila pred prisilno izselitvijo in se nista mogla do konca druge svetovne vojne vrniti na območje, od koder sta pobegnila.
ZDR (1990) člen 11, 12, 12/1, 100, 100/1, 100/1-7. ZTPDR člen 23, 23/1, 54, 54/1, 88, 88/2.ZOR člen 72, 72/1, 73.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom - konvalidacija nezakonitega stanja
Ravnanje delavca, ki je zavestno sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo - torej tudi v primeru, če ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi - predstavlja zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja po 7. točki 1.
odstavka 100. člena ZDR - v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.
Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.