Tožeča stranka je zamudila 3-dnevni zakonski rok za vložitev pritožbe proti prvostopni odločbi in je zato tožena stranka upravičeno zavrgla njeno pritožbo kot prepozno. Predhodno je namreč začasna zastopnica tožeče stranke, ki ji je bila vročena prvostopna odločba in je bila upravičena do pritožbe zoper to odločbo, pritožbo tudi vložila v 3-dnevnem zakonskem roku. Tožena stranka je njeno pritožbo zavrgla, ker jo ni vložila upravičena oseba (49. člen ZUP). Zoper to odločbo pa začasna zastopnica ni vložila tožbe v upravnem sporu.
ZDO člen 86, 86-7. Zakon o kreditnih odnosih s tujino (ZKOT) člen 1, 12.
davek od dohodka iz dejavnosti - obresti od kredita kot pogodbena obveznost
Obresti od kredita, najetega v letu 1990, je po določbi 7. točke 86. člena zakona o davkih občanov šteti kot pogodbeno obveznost le, če je kredit najet v skladu s predpisi, ki urejajo bančni in kreditni sistem. Ker so po zakonu o kreditnih odnosih s tujino, ki je veljal v letu 1990, lahko najemale kredite v tujini le pravne osebe, se obrtniku, ki ni pravna oseba, obresti od kredita, najetega v tujini v letu 1990, ne štejejo kot pogodbena obveznost v smislu navedene določbe zakona o davkih občanov.
ukrep tržnega inšpektorja - zaračunavanje stanovanjske najemnine z gibanjem stanarin v občini - pravna podlaga za ukrep
Inšpekcijski upravni organ svoje odločitve ne more opreti samo na 70. člen zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79-18/88), če tudi v materialnem zakonu nima pooblastila za določene ukrepe. Tudi v stanovanjskem zakonu ni osnove, da tržni inšpektor odredi, da je podjetje dolžno z določenim dnem zaračunavati stanarine v skladu z gibanjem stanarin v občini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna pristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj lahko ta okoliščina vzbudi pri nasprotni stranki vtis pristranskosti sodišča in kar bi bilo v nasprotju z zahtevo po t.i. objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Zakon o postopku za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic člen 12. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic člen 14, 73, 74.ZUP člen 127, 235, 242, 242/2.
denarna pomoč - enkratna - kršitev določb ZUP
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je bilo pritožbi tožeče stranke proti prvostopni odločbi ugodeno z odpravo prvostopne odločbe in vrnitvijo v ponovni postopek, pa tudi tožeča stranka se povsem strinja z izpodbijano odločbo. Tožbo vlaga zato, da sodišče odloči o zakonitih obrestih in istovetni vlogi njenega moža.
ukrep urbanističnega inšpektorja - smiselnost ustavitve gradnje po končanih adaptacijskih delih
Če je bil inšpekcijski ukrep po 1. in 2. odstavku 74. člena ZUN uporabljen potem, ko so bila adaptacijska dela, za katere bi moral investitor imeti lokacijsko dovoljenje, končana, je ukrep ustavitve gradnje sicer odveč, nujen pa je še vedno ukrep, ki investitorju nalaga, da v določenem roku zahteva lokacijsko dovoljenje.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o dedovanju
Odločbi nižjih sodišč, ki sta predmet revizijske graje, sta bili izdani v zapuščinskem postopku, ki je glede na določilo 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS 30/86) vrsta nepravdnega postopka. Če v Zakonu o dedovanju (ZD, Uradni list SRS št. 15/86-23/78) v zvezi s postopkom ni posebnih določb, veljajo splošne določbe nepravdnega postopka. Glede dovoljenosti revizije Zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je potrebno uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da tožničina mati dela na temeljnem sodišču, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Kolikor obstaja zadržek, da bi se zadeva obravnavala na enoti, kjer je bila tožba vložena, lahko predsednik temeljnega sodišča v okviru svojih pristojnosti dodeli zadevo drugi dislocirani enoti.
izpodbijanje vpisa v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju - spor o dejstvih
Zemljiškoknjižni vpis, ki ga skuša tožeča stranka v tej pravdni zadevi izpodbiti in spremeniti je bil odrejen po uradni dolžnosti. Zemljiškoknjižni vpis je skladen s sklepom o dedovanju, kar je bilo pravnomočno že ugotovljeno s sklepom Višjega sodišča.
Tega pravnomočnega sklepa tožeča stranka v tej pravdni zadevi niti s sklicevanjem na določbe Zakona o dedovanju niti na pravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne more izpodbijati. Obstoj tega sklepa, na podlagi katerega je prišlo v zemljiški knjigi le do vpisa solastninskih deležev, pa ni ovira za to, da pravdnima strankama ob morebitni delitvi stvari, pri katerih je v zemljiški knjigi sicer vpisana solastnina, v naravi pripadejo prav tiste stvari, ki so jima pripadle na podlagi oporoke, katere vsebina je povzeta tudi v sklep o dedovanju
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela
Tožnikov zahtevek ima oporo v 941. členu zakona o obligacijskih razmerjih, ki predvideva pri zavarovanju odgovornosti neposredno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici. Ker gre med strankama za premoženjskopravni spor, zanj ni pristojno sodišče združenega dela ampak redno sodišče.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednimi in samoupravnimi sodišči - izkoriščanje izuma
Tožnik je ustvaril izum v času, ko je bil zaposlen pri toženi stranki, in ga zavaroval s patentom na svoje ime. Tudi tožnik sam opira svoj zahtevek na določilo 152. člena ZVI. V 3. odstavku tega člena je določeno, da v primeru, če se podjetje, ki izkorišča izum, in izumitelj ne sporazumeta o plačilu, odloči o sporu pristojno sodišče.
Njuno razmerje je po vsebini premoženjskopravno. Te vsebine pa ne more spremeniti niti zakonodajalčeva zahteva, da mora podjetje s samoupravnimi splošnimi akti natančneje urediti postopek v zvezi z obravnavanjem obvestila o izumu iz 146. člena ZVI in merila za ugotavljanje prispevka izuma k povečanju dohodka.
Gre za v pogodbi dogovorjeno pravico stanovanja, ki se je dejansko izvrševala v obsegu in vsebini, ki sta značilni za osebno služnost stanovanja.
Ta pravica lahko preneha s smrtjo, kot je bilo v pogodbi dogovorjeno, ali na način kot ga določajo pravna pravila, ki so se razvila na podlagi paragrafov ODZ (par. 529, 1488). Osebna služnost preneha zaradi neizvrševanja le pod pogojem, da se lastnik izvrševanju protivi, upravičenec pa svoje pravice ne uveljavi v treh zaporednih letih.
odločba o razlastitvi - občina kot razlastitveni upravičenec - dokaz o zagotovljenih sredstvih za odškodnino
V postopku mora biti ugotovljeno, na kakšni podlagi je občina razlastitveni upravičenec. Razlastitveni upravičenec mora tudi izkazati, da ima zagotovljena sredstva za odškodnino v realni višini.
Po določbi 1. odstavka 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Ugovor stranke, da bi rušitev objekta pomenila zanjo nenadomestljivo škodo, se ne nanaša na način izvršbe, temveč na odločbo o odstranitvi objekta.
vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču - pravna podlaga
Pravna podlaga za denacionalizacijo nepremičnine (stavbnega zemljišča) ni izkazana, če nepremičnina ni bila neodplačno podržavljena na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, pač pa odplačno podržavljena (razlaščena) na podlagi predpisa (zakona o razlastitvi), ki je bil sprejet in uveljavljen (15.2.1968) v letu 1968, torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - odložitev izrekanja ukrepa - pravna podlaga
Organom urbanistične inšpekcije zakon ne dopušča odložitve izrekanja ukrepov inšpekcijskega nadzorstva iz razloga, ker je za določeno območje v teku postopek sprejemanja prostorskega izvedbenega akta oziroma njegovih sprememb.