Tržni inšpektor svoje odločitve ne more opreti samo na 70. člen zakona o sistemu državne uprave, če tudi v materialnem zakonu nima pooblastila za določene ukrepe. Materialno pravne norme pa v izpodbijani odločbi niso navedene.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - nekdanja aktivna oseba v JA
Tožba je bila zavrnjena, ker tožeča stranka kot nekdanja aktivna oseba v JA ni bil zavarovanec po zakonu R Slovenije o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
neprijava uvoženega blaga prevzemni carinarnici v roku - obveznost plačila uvoznih dajatev garanta
Če uvozno blago ni bilo prijavljeno do roka, določenega v prijavi za uvoz in tranzit blaga, prevzemni carinarnici, je šteti, da je bilo dano v prost promet in pristojni carinski organi lahko začnejo postopek carinjenja po uradni dolžnosti (2. odstavek 249. člena carinskega zakona).
ZTuj člen 19, 19/1, 21, 21/2, 21/3.ZVRS člen 26, 26/3.ZUP člen 21, 21/6. ZUS (1977) člen 30, 30/1, 30/1-4.
organ za reševanje pritožbe v zadevi dovoljenja za stalno prebivanje tujca - rok za pritožbo
Zoper odločbo ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi prošnje za stalno prebivanje tujca je dovoljena pritožba na Vlado Republike Slovenije. Sodišče je tožbo zavrnilo po 4. točki 1. odstavka 30. člena ZUS.
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (34. čl. Zakona o dedovanju) je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni bil ugotovljen obseg izročenega premoženja, niti ni bila napravljena okvirna primerjava izročenega premoženja z dogovorjenimi in izvrševanimi toženčevimi obveznostmi po pogodbi z dne 16.5.1984. To je bilo še zlasti potrebno glede na naslov pogodbe, tožnikove navedbe o neznatni obremenitvi izročenega premoženja in zatrjevane toženčeve izjave o tožnikovi pravici do nujnega deleža.
ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 354, 354/2-13, 354/1.
krivdna odgovornost - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Če je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbene trditve, s katerimi je toženec izpodbijal dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedbe priče in poudarjal pomen izpovedbe priče, zaslišane v kazenskem postopku, s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Presoja pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja, tedaj tudi presoja dokazne ocene, je prepuščena pritožnemu sodišču.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Tožnikov zatrjevani večji zaslužek in njegovo angažiranje pri gradnji spričo toženkine delovne in siceršnje angažiranosti ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bil njegov delež na skupnem premoženju večji. Zato je pravilno stališče, da bi bile okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pomembne le, če bi bilo hkrati ugotovljeno toženkino nedelo.
podlage za odgovornost - domnevna krivda povzročitelja škode - trditveno in dokazno breme - medsebojna povezanost
Tožnik, ki je s pravnomočno kazensko sodbo spoznan za krivega, lahko svojo krivdo v odškodninskem postopku zmanjša zaradi sokrivde drugega udeleženca nesreče le, če jo zatrjuje. Iz tega sledi, da je trditveno breme, s tem pa tudi dokazno breme, na njegovi strani.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Prvo izhodišče za določitev preživnine ob razvezi zakonske zveze so otrokove potrebe (79. čl. ZZZDR). To je potrebno izraziti v denarju, saj je le tako mogoče določiti primerno preživnino, ki jo mora plačevati eden izmed preživninskih zavezancev, ter tako ustrezno porazdeliti breme preživljanja med oba preživninska zavezanca, pač primerno njunim zmožnostim.
Nekatere izdatke, katerih narava to seveda dopušča, je potrebno natančno ugotoviti (npr. v konkretnem primeru morebitni mesečni stroški za prehrano v šoli, stroški za zatrjevano učenje nemščine, morebitni stroški za športne aktivnosti). Tiste stroške, za katere ne prihajajo v poštev eksaktne dokazne metode, pa bo potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev, ob uporabi 223. člena ZPP.
Sodišče druge stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca, češ da ta zanjo nima pravnega interesa. Prezreti ni mogoče, da je imel nasprotni udeleženec ves čas postopka položaj stranke in da je bila odločitev sodišča prve stopnje v korist predlagateljice pri čemer je nasprotni udeleženec pravico do stanovanja izgubil. Nasprotni udeleženec je medtem kupil sporno stanovanje in ga tudi že naprej prodal. Njegove pravice razpolaganja s tem stanovanjem so odvisne od tega, kako bo dokončno odločeno v konkretnem nepravdnem postopku med njim in predlagateljico. Zato nasprotnemu udeležencu ni mogoče odrekati pravnega interesa za pritožbo.
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 331, 331/2, 354, 354/2, 354/2-6.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba na podlagi pripoznave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpolaganje strank v nasprotju z moralo
Z vložitvijo tožbe in takojšnjo pripoznavo tožbenega zahtevka, sta skušali pravdni stranki doseči učinke, ki bi nasprotovali že izdanemu pravnomočnemu sklepu sodišča, ki je odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe prepovedalo, ter obenem s sodno odločbo (sodbo na podlagi pripoznave) nadomestiti že pred vložitvijo tožbe sklenjeni sporazum o razvezi izročilne pogodbe, ki ga zaradi izdane začasne odredbe v zemljiški knjigi nista mogli izvesti. Tako ravnanje pa nasprotuje moralnim načelom (3. odst. 3. člena ZPP), zato sodišče razpolaganja tožene stranke (pripoznave tožbenega zahtevka) ne bi smelo priznati in sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati (2. odst. 331. člena ZPP). Ker jo je, je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe
Glede na določbo 132. člena se tožnika v primeru razdrte pogodbe nista upravičena sklicevati na 4. odstavek 210. člena zakona o obligacijskih razmerjih.
kršitev pravil postopka - predložitev dokazov - odprava pomanjkljivosti v vlogi
Čeprav stranka ni predložila dokazov glede odločilnih dejstev, zahtevka ni mogoče zavrniti, ne da bi stranka bila pravilno pozvana, da v določenem roku predloži dokaze.
Revizijsko sodišče v obnovitvenem postopku zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 421 člena ZPP upošteva revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava le s stališča, ali je bilo vprašanje možnosti vpliva novega dokaza (ali novega dejstva) na odločitev pravilno ocenjeno, če se upošteva materialnopravno izhodišče ocene tehtnosti (pravne odločilnosti) določenih dejstev.