Sklad, ki je po zakonu prenehal biti pravna oseba in ni več nosilec pravic in obveznosti, ne more biti stranka v upravnem postopku, oz. v postopku pri SDK.
Sodišču so bile obsojenčeve družinske razmere dobro znane in je ob izrekanju zaporne kazni lahko tudi pričakovalo, kaj bo to pomenilo za obsojenčevo družino, zato niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
Pogoje za prodajo proizvodov iz 6. tč. zakona brez prometnega davka določa 7. čl., ki v zadnjem odstavku za fizične osebe določa kot pogoj za prodajo brez davka plačilo na žiro račun.
ZUP člen 144, 144/1, 144/2, 145, 145/1, 146. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
predhodno vprašanje - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v tožbi
Če je odločitev o stvari odvisna od rešitve predhodnega vprašanja ga lahko reši SDK v kontrolnem postopku čeprav spada njegovo reševanje v pristojnost sodišča. Učinkuje samo v stvari, v kateri je bilo rešeno in ne pomeni meritorne odločitve o njem.
Sodišče dejstev in dokazov, ki jih ni stranka uveljavljala že v upravnem postopku, ampak prvič šele s tožbo, pri odločanju ne upošteva. Možna je samo obnova upravnega postopka.
skrajšani carinski postopek - sporazumno ugotovljene carinske obveznosti - vrnitev preveč plačane carinske davščine
Po končanem skrajšanem carinskem postopku, ki temelji na sporazumno ugotovljenih carinskih obveznostih, ni mogoče uspeti z zahtevo za vrnitev preveč plačanih carinskih davščin.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - civilna oseba v JLA - nezavarovana za primer brezposelnosti
Civilne osebe v nekdanji JLA niso bile zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92). Tudi odloki, ki so urejali JLA, niso urejali zavarovanja po splošnih predpisih. Zato tožnik kot civilna oseba v nekdanji JLA nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.
spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti
Ker je zasebni tožilec zaposlen kot namestnik javnega tožilca pri temeljnem tožilstvu, ki dela na območju temeljnega sodišča, ki je sprožilo spor o pristojnosti, je to tako tehtna okoliščina, da je v sporu o pristojnosti najbolj pomembno določiti prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
Glede na to, da je pretres možganov med poškodbami, ki jih izvedenci ocenjujejo enkrat kot lahke, v drugih primerih pa kot hude in glede na različna mnenja zdravnikov o posledicah obravnavane poškodbe v konkretnem primeru, to je o posledicah, ki so sestavni del opisa kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 53. člena KZS, se je senatu vrhovnega sodišča vzbudil precejšen dvom o resničnosti v pravnomočni sodbi ugotovljenih posledic. Vsi štirje obtoženci so oškodovanca skupno pretepli tako, da so ga udarjali z rokami in nogami, dokler ga niso zbili na tla, nakar so ga brcali še na tleh ležečega, torej so ga fizično maltretirali z namenom, da ga telesno poškodujejo, pri čemer so se vsi zavedali, da delujejo skupno ter da iz njihove dejavnosti pride do telesne poškodbe oškodovanca, zato jih je treba šteti za sostorilce hude ali pa lahke telesne poškodbe, ne pa za udeležence v pretepu.
Sodišču so bile že ob izrekanju kazni znane vse okoliščine, ki jih obsojenčeva starša uveljavljata v zahtevi, saj jih je tudi upoštevalo kot olajševalne okoliščine, zato je vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
Znižane davčne osnove po prodaji motornih vozil po načinu "staro za novo" pride v poštev samo, če sta prodajalec in kupec rabljenega vozila dva različna subjekta, ne pa tudi če gre za promet med organizacijskima enotama iste pravne osebe.
ugotovitev vrste prostora - lokacijsko dovoljenje kot nepogoj za spremembo nekega prostora v poslovnega
Poleg gradbene zasnove in gradbene izvedbe prostora, lahko vpliva na značaj prostora tudi njegova uporaba, zlasti, če je slednja vplivala na eventualne preureditve prvotnega poslovnega prostora.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V dosedanjem postopku sta obe pravdni stranki predlagali izvedbo dokazov, s katerimi dokazujeta obstoj dejstev, na katera opirata svoj zahtevek (tožeča) oziroma ugovore (prvotožena). S strani prvotožene stranke predlagani dokaz z ogledom kraja nezgode, glede katerega sodišča v dosedanjem postopku še niti ni odločilo, da ga bo izvedlo (2. odstavek 220. člena ZPP), in če ga bo, kako ga bo izvedlo, saj obstaja možnost izvedbe tega dokaza tudi na način iz 224. člena ZPP, je le eden izmed številnih dokaznih predlogov. Pretežni del doslej ponujenih dokazov obeh pravdnih strank se nanaša na zaslišanje očividcev nezgode. Ti pa imajo, tako kot tudi tožniki, ki jih bo potrebno tekom postopka tudi zaslišati, prebivališče na območju sodišča, pri katerem je tožba vložena. Glede na to, ter ob upoštevanju določbe 224. člena ZPP, delegacija drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi prav gotovo ne bi imela za posledico, da bi se laže opravil postopek.
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi vsebine pogodbe med strankama z dne 26.9.1988 in ponudbe tožeče stranke, ki je bila sestavni del pogodbe, pravilno ugotovili, da gre za gradbeno pogodbo po 630. členu zakona o obligacijskih razmerjih. Zato je bilo treba utemeljenost zahtevka tožeče stranke zaradi spremembe cen presojati po določbah 636. člena ZOR.
Ob upoštevanju v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejstva, da so bile nepremičnine, katerih izročitev se v tej pravdni zadevi zahteva, predno je na njih pridobila lastninsko pravico tožeča stranka, skupna lastnina tožene stranke in njenega bivšega moža ..., je zaključek nižjih sodišč, da tožena stranka na podlagi direktnega pravnega razmerja s tožečo stranko ni mogla pridobiti prav nobenih upravičenj na podlagi ZSR ali sedaj veljavnega SZ, materialnopravno pravilen. Omejitve lastninske pravice, ki imajo podlago v ZSR ali SZ, bi za tožečo stranko lahko nastale le kot posledica ureditve premoženjskih razmerij med toženo stranko in pravnim prednikom tožeče stranke, tj. bivšim možem tožene stranke. Ta premoženjskopravna razmerja pa so se po razvezi njene zakonske zveze uredila tako, da so vse nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka in katerih izročitev tožeča stranka kot sedanja lastnica zahteva, postale izključna last pravnega prednika tožeče stranke, saj so mu bile s pravnomočnim sklepom sodišča dodeljene ne le v izključno last ampak tudi v izključno posest brez kakršnihkoli omejitev.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - preužitkarska pogodba - neznosnost skupnega življenja - razveza pogodbe - analogna uporaba ZD
Če tožnika želita, da bi na kmetiji delala in sogospodarila kot pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, da pa tožencev sicer ne bi odganjala od hiše, to ne kaže na neznosnost skupnega življenja, temveč na nezadovoljstvo s položajem, v katerem sta se tožnika glede gospodarjenja na posestvu znašla po izročitvi le-tega tožencema. Njuno nezadovoljstvo, ki je, vir za zatrjevane spore med strankami, pa ni razlog za poseg v trajno pogodbeno razmerje (analogna uporaba 2. in 3. odst. 120. čl. ZD.
ugotovitev obsega zapuščine - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Glede na okoliščine konkretnega primera utemeljenosti tožnikovega zahtevka do stanovanja in garaže niti ni bilo potrebno presojati po določbah 32. čl. Zakona o dedovanju, ampak so podlaga zanjo v času gradnje veljavna pravna pravila civilnega prava, ki se nanašajo na pridobivanje lastninske pravice z gradnjo. Kolikor se tožnikov zahtevek nanaša na izločitev solastninskega deleža na hlevu, pa nudijo dosedanje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje dovolj podlage za zaključek, da delež 1/4, ki je bil izločen iz zapuščine, ne presega tožnikovega prispevka k povečanju zapustnikovega premoženja, čeprav ni bil izvršen podrobnejši vrednostni izračun.
prenehanje obratovalnice - razlogi - dan prenehanja je dan vročitve drugostopne odločbe tožniku
Če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in osebno ne dela v njej, je to lahko razlog za njeno prenehanje. Obratovalnica preneha z dnem, ko postane odločba o prenehanju izvršljiva.
davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti - podlaga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo
Očitna kršitev materialnega zakona se presoja glede na dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo. Zato dokončne odločbe ni mogoče odpraviti po nadzorstveni pravici na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v tem postopku.