davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona v dejanskem stanju, ugotovljenem z dokončno odločbo
Dokončna odločba o odmeri davka se ne more odpraviti po nadzorstveni pravici zaradi očitne kršitve materialnega zakona, če ta kršitev ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v dokončni odločbi, temveč le iz naknadno ugotovljenega dejanskega stanja.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je vezano tudi revizijsko sodišče, izhaja, da sta tožnica in C približno 8 do 10 let (vse do smrti) živela v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti. Med njima je obstojalo intimno prijateljstvo, tožnica je za C skrbela in mu je nudila pomoč tudi v času bolezni. Njuna življenjska skupnost se je tudi navzven manifestirala kot zakonska zveza. Pri takem položaju sta sodišči pravilno presodili, da je obstajala med partnerjema dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
zahteva za sodno varstvo - prestop poslanca državnega zbora v drugo politično stranko - prenehanje poslanskega mandata - organ za odločanje o prenehanju
Prestop poslanca Državnega zbora (DZ) v drugo politično stranko ni razlog za prenehanje poslanskega mandata. O prenehanju poslanskega mandata ne odloča Republiška volilna komisija. Potrdilo o izvolitvi ni posamični akt.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - kasnejša bolezen
Kasnejši dogodek, ki bi neodvisno od prvega dogodka povzročil enako škodo, kot če tega prvega dogodka ne bi bilo, pretrga vzročno zvezo s prvim dogodkom. Če pa je vzročna zveza pretrgana, za nadaljnjo škodo ne odgovarja več povzročitelj prvega škodnega dogodka, ker vzročne zveze med prvotno nastalo škodo in kasneje nastalo škodo ni več.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je brat oz. sin tožencev sodnik Višjega sodišča v ... , je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - postopek v gospodarskih sporih
V času, ko se je začel postopek, je veljala novela ZPP iz leta 1990, po kateri v gospodarskih sporih ni revizije, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 45.000,00 SIT. Vrednost spornega predmeta v tej zadevi pa je 10.000,00 SIT, kar ni zadosti za dovoljenost revizije.
URS člen 15, 43, 80, 82, 87, 157.ZVDZ člen 1, 2, 20, 93, 109. ZUS (1977) člen 66.
potrditev mandatov poslancev državnega zbora - način izvolitve
Če je v zakonu o volitvah v državni zbor v 1. odstavku 93. člena določeno pravilo o načinu izvolitve, v 2. odstavku istega člena pa izjema od tega pravila, ni mogoče tega razlagati v obratnem smislu, da je potrebno najprej uporabiti pri načinu izvolitve izjemo in nato šele pravilo. Taka razlaga je v nasprotju z voljo zakonodajalca, da je določil tak vrstni red in s splošnimi pravili zakonodajne tehnike.
zahteva za sodno varstvo - varstvo volilne pravice - sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslancev kot posamičen akt - delitev mandatov
Sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslancev je posamični akt. Pri ugotavljanju izida volitev poslancev v Državni zbor se pri delitvi mandatov najprej uporabi določba 1. odstavka 93. člena zakona o volitvah v Državni zbor in nato določba 2. odstavka istega člena, ki omogoča, da se v posameznih volilnih enotah izvoli različno število poslancev. Kandidat za poslanca ni upravičen v imenu vseh volivcev vlagati zahteve za sodno varstvo, zaradi neenakega števila poslancev v posameznih volilnih enotah.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZD člen 132.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež - obseg zapuščine
Ob smrti I. K. je prenehala izvenzakonska skupnost (tožničin delež na skupnem premoženju, pridobljenem v izvenzakonski skupnosti, je v obravnavanem primeru podlaga za izločitev iz zapuščine). Hkrati je bilo uvedeno dedovanje po njem (132. čl. ZD). Primerjava vrednosti spornega nepremičnega premoženja ob smrti I. K. ter sklepanje o tožničinem deležu na spornih nepremičninah na podlagi tako ugotovljenega razmerja, je zato materialnopravno pravilna.
Če investicije v sporne nepremičnine, ki so bile opravljene po smrti I. K. niso mogle vplivati na tožničin večji stvarnopravni delež, tudi nasprotnega učinka zanjo niso mogle imeti. Le vrednost nepremičnin se je z njimi povečala, kar pa na velikost solastninskih deležev v konkretnem primeru ne more imeti nobenega vpliva.
URS člen 15, 43, 82, 87, 157.ZVDZ člen 1, 68 - 98, 109.ZPos člen 6, 7, 8. ZUS (1977) člen 66.
uveljavljanje ustavne aktivne volilne pravice - zahteva za sodno varstvo
Sodišče je zahtevo za sodno varstvo po 66. členu ZUS zavrnilo. Tožnik ni izkazal kršitve njegove ustavne aktivne volilne pravice (43. člen) niti na volitvah poslancev državnega zbora RS dne 6.12.1992 v volilni enoti, niti, ko je državni zbor odločal o potrditvi poslanskih mandatov dne 23.12.1992 in je s sklepom zavrnil njegovo pritožbo zoper poročilo Republiške volilne komisije v zvezi z načinom izvolitve poslancev državnega zbora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00771
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 358, 385/3.ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4, 188/2.
sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - statusne spremembe podjetja - prenehanje podjetja - pripojitev - spojitev - likvidacijski postopek - organizacijske spremembe oziroma spremembe statusa podjetja - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa
1. Trditev, da tožena stranka ni pravni naslednik prvotnega dolžnika, izrečena prvič šele v reviziji, je uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
2. Pri prenehanju podjetja zaradi pripojitve ali spojitve ni likvidacijskega postopka.
3. Sprememba statusa podjetja (iz podjetja v družbeni lastnini v podjetje v mešani lastnini) ter organizacijske spremembe podjetja nimata za posledico pretrganje kontinuitete.
Zamudne obresti zadenejo samo dolžnika, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Obveznost tožene stranke pa je bila storitvena, ne denarna, zato so ji bile napačno naložene zamudne obresti.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker so pri tožeči stranki v zvezi z dodelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada upoštevani pogoji glede oblike, lege, površine, vrednosti in zaokroženosti po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (88. in 90. člen).
ZUP člen 249, 249/1-7, 256, 256/2. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev gostinskega lokala in vzpostavitev prejšnjega stanja - obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi - nepooblaščen organ
Če tožeča stranka ni verjetno dokazala okoliščin, na katere opira predlog za obnovo postopka (razloga iz 1. in 7. točke 249. člena ZUP) je tožena stranka pravilno po 2. odstavku 256. člena ZUP predlog za obnovo postopka zavrgla.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je pritožničin mož sodnik sodišča, ki bi moralo odločati o pritožbi, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bo odločalo na drugi stopnji.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - spor majhne vrednosti
Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta je odločilna samo vrednost glavnega zahtevka; obresti, pravdni stroški in druge stranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekoračitev tožbenega zahtevka (sojenje ultra petitum ali extra petitum) - pravni interes tožeče stranke za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sojenje ultra petitum ali extra petitum je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. S takšnim sojenjem je kršeno načelo dispozitivnosti tudi v škodo tožeče stranke. Zato tožeči stranki ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, ali pa odločilo drugače, kot se je tožbeni zahtevek glasil.
ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovitev novega dejstva pri sojenju na 2. stopnji izven upravičenj iz 1. - 3. točke 373. čl. ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka samo, če je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.