V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP). Gre za načelo dispozitivnosti, saj le stranke določajo meje dela pravdnega sodišča. Sodišče je na ta tožbeni zahtevek vezano. Vezanost se kaže v tem, da sodišče ne sme stranki prisoditi več ali pa kaj drugega, kot je zahtevala.
Zahtevek v procesnem pomenu je zahteva sodišču, da izda sodbo določene vsebine.
Dopustnost uporabe domače ali tuje valute je odvisna od tega, med katerimi osebami in kje poteka plačilo. Iz obojega izhaja, da je za stranke lahko odločilno, v kakšni valuti glasi zahtevek.
Zato je potrebno toženi stranki pritrditi, da je v danem primeru sodišče druge stopnje v sodbi prekoračilo tožbeni zahtevek.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da so ali da so bili dolžnikovi svojci zaposleni pri drugem temeljnem sodišču na območju istega višjega sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega temeljnega in višjega sodišča.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - nekdanja aktivna vojaška oseba ni zavarovanka po ZZZPB
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker tožnik, ki mu je delovno razmerje z JA prenehalo dne 30.4.1992 v drugi republiki nekdanje Jugoslavije, sploh ni zavarovanec po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in tako ne more v Sloveniji uveljaviti pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZNZGP člen 17, 22.ZUP člen 263, 263/1-5, 267, 267/1, 267/1-5.
ničnost odločbe o nacionalizaciji
Ničnostni razlog po 5. točki 267. člena ZUP ni podan tudi če gre za očitno kršitev materialnega predpisa (o nacionalizaciji), če v tem materialnem predpisu taka kršitev ni izrecno določena, da ima za posledico ničnost. Razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz 5. tč. 1. odst. 265. člena ZUP je podan, če je odločba posledica ravnanja druge osebe in ne samega organa, ki je to odločbo izdal.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo. Dve rani z nožem in dodatne hude dolgotrajne bolečine od fizioterapije opravičujejo tožnika do odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 400.000,00 SIT.
Zmanjšana sposobnost za natančno delo in oslabljena moč leve roke znatno omejujeta tožnikove življenjske, posebno poklicne aktivnosti. Razsojena odškodnina v znesku 300.000,00 SIT je v skladu z merili po 200. čl. ZOR.
Izrekanje inšpekcijskega ukrepa po 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni vezano na dokončanje postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja, če investitor nadaljuje z gradnjo kljub izdanemu ukrepu, po katerem mora gradnjo ustaviti.
ZP člen 185-2, 216, 221, 221/1. ZTVCP člen 227/1-5, 227/1-8, 41/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb - vožnja po nasprotni strani cestišča
Iz opisa dejanja v pravnomočni odločbi organa prve stopnje je jasno razvidno, da se kaznovanemu očita kršitev 41. člena ZTVCP oziroma da je zapeljal prek namišljene sredine vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prihajalo drugo vozilo. Takšnemu opisu dejanja povsem ustreza pravna opredelitev po 5. točki 1.odstavka 227. člena ZTVCP, tako kot predlaga v svoji zahtevi javni tožilec.
ZZZDR člen 86, 96, 96/2.ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 129, 129a.
rok za vložitev tožbe - predhodno vprašanje - višina preživnine - izpodbijanje očetovstva - očetovstvo - arbitrarnost
Kot predhodna se ne morejo reševati vprašanja očetovstva oziroma materinstva niti vprašanja veljavnosti oziroma razveze zakonske zveze. Vprašanja osebnega statusa ne morejo biti vezana le na osebe, ki so bile stranke v postopku, ampak morajo učinkovati erga omnes. Odločitev o teh vprašanjih mora biti zato po ustaljeni sodni praksi sprejeta po postopku, predpisanem v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - delo v tujini - pojem dejanskega življenja v Sloveniji
Oseba, ki je zaposlena v tujini in le občasno prihaja v Republiko Slovenijo, kjer ima stalno prebivališče, ne izpolnjuje zakonskega pogoja za sprejem v državljanstvo glede dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
povzročitev škode - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izguba opore zaradi poglobitve (izkopa) zemljišča pod temelji zidu
Toženi stranki se zato, ker je v že obstoječi podporni zid na nedopusten in protipraven način posegla tako, da ga je spodkopala, nalaga le to, da temu že obstoječemu zidu zgradi oporo, ki je zid, kot sta ugotovili nižji sodišči, več nima. Toženi stranki se zato ne nalaga "črna gradnja" novega zidu, ampak le sanacija že obstoječega.
denarna pomoč med brezposelnostjo - zamuda materialnega roka
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila 30 dnevni zakonski rok (materialni) za uveljavitev pravice, do denarne pomoči med brezposelnostjo.
Določba 31. člena zakona o denacionalizaciji izrecno veže vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču na denacionalizacijskega upravičenca, to je prejšnjega lastnika zemljišča. Njegov pravni naslednik ima po 15. členu tega zakona le položaj osebe, ki je upravičena za uveljavljanje pravic po zakonu o denacionalizaciji, ne pa tudi položaja denacionalizacijskega upravičenca.
Zamenjava stanovanj po ZSR ni bila dovoljena, če je bila navidezna (4. točka člena 23.3 ZSR). Za navidezno zamenjavo pa se je mdr. štela zamenjava, pri kateri eden izmed imetnikov stanovanjske pravice dejansko ni izvršil zamenjave (člen 23.4 ZSR). Nobenega dvoma ne more biti, da je kot pravkar citirani primer navideznosti zamenjave stanovanj treba šteti primer, ko eden izmed imetnikov stanovanjske pravice (pogodbenikov pogodbe o zamenjavi, ki sicer lahko ustreza vsem drugim zahtevam členov 23 do 25 ZSR) sploh ni imel namena, da bi se vselil v stanovanje, pridobljeno s pogodbo o zamenjavi, in se vanj tudi dejansko ni vselil.
ZDRS člen 40, 40/1. ZUS (1977) člen 33, 33/3, 39, 39/2.ZUP člen 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - rešitev upravnega spora brez upravnih spisov - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka ni predložila upravnih spisov in ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na katera dejstva in okoliščine je oprta odločitev.
denacionalizacija podjetij in kapitala - vpliv z odločbo o naturalizaciji priznanega jugoslovanskega državljanstva po podržavljenju premoženja na položaj denacionalizacijskega upravičenca
Če je bilo osebi po podržavljenju njenega premoženja jugoslovansko državljanstvo priznano z odločbo o naturalizaciji, in ne z zakonom ali mednarodno pogodbo, nima položaja upravičenca po 9. oziroma 10. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) in 31/93 - ZDen).
izvrševanje lastninske pravice - imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
Ob ugotovitvi nižjih sodišč, da makadamska cesta ni neposredni vzrok prelivanja meteornih vod na zemljišče, ki je last tožeče stranke (pa tudi na druga zemljišča, ki so last drugih oseb), je odločitev nižjih sodišč, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, materialnopravno pravilna.
Če valutna klavzula, dogovorjena v pogodbi, ni bila več prepovedana v času odločanja o zahtevku na izpolnitev pogodbe, ni ovire za preračun obveznosti tožene stranke z upoštevanjem valutne klavzule (395. čl. ZOR v zvezi s 5. čl. zakona o deviznem poslovanju, Ur.l. RS 1/91-I). Ob prodaji avtomobila dana obljuba izročitve dveh letnih gum še ne pomeni, da je plačilo kupnine za prodani avtomobil lahko odvisno od izpolnitve le-te, ali drugače, da so bile predmet prodajne pogodbe tudi omenjene letne gume. Že zato uporaba 122. čl. ZOR, na katerega se sklicuje revident, v konkretnem primeru za odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe, ne prihaja v poštev.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved - prazna družinska stanovanjska hiša v solasti imetnika in uporabnikov - nedograjena hiša - če za dograditev poskrbi stanodajalec
Namen 60. čl. ZSR (v konkretnem primeru se ZSR uporablja na podlagi 158. čl. SZ) je bil, da imetnik stanovanjske pravice skupaj z uporabniki ne zaseda tujega stanovanja, če ima na razpolago primerno lastno stanovanje. Zato so podani pogoji za odpoved stanovanjskega razmerja ne le, če je stanovanje oz. hiša v izključni lasti imetnika stanovanjske pravice, ampak tudi tedaj, če je v solasti imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja.
Določilo 3. odst. 60. čl. ZSR ne izključuje možnosti, da stanodajalec sam omogoči, da se dogradi družinska stanovanjska hiša, katere dokončanje ne bi bilo možno zaradi slabega gmotnega položaja imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja, ter na tak način doseže izpraznitev svojega stanovanja. Toda takšna izpolnitev pogojev iz 3. odst. 60. čl. ZSR, ki je v celoti odvisna od tožeče stranke, mora priti do izraza v izreku sodbe.
Od izpolnitev le-te je namreč odvisna utemeljenost odpovedi konkretnega stanovanjskega razmerja in obveznost tožene stranke, da v določenem roku izprazni stanovanje tožeče stranke.