ZTPVI člen 5, 5-2, 95, 111.ZUP člen 249, 249/1-1, 249-2, 256.
družinska invalidnina - obnova postopka po uradni dolžnosti
Tožba je bila zavrnjena, ker v obnovi postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, prvostopnemu in drugostopnemu organu ni uspelo pridobiti upravnega spisa tožeče stranke in s tem tudi odločbe, ki naj bi bila predmet te obnove, s katero naj bi bila tožeči stranki po takratnem zveznem organu ukinjena pravica do družinske invalidnine, sama tožeča stranka pa te odločbe ni priložila predlogu za obnovo postopka oziroma predložila organu, ker jo je ob prejemu l. 1957 zaradi prizadetosti raztrgala.
izvršba sodne odločbe izdane pred uveljavitvijo SZ - razveza zakonske zveze - najpotrebnejši prostori - odkup stanovanja
Razvezani zakonec, ki mu je s sklepom sodišča naložena izselitev iz stanovanja, potem ko mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori, ne izgubi pravico do uporabe stanovanja, zato ker je bivši imetnik stanovanjske pravice stanovanje odkupil.
Toženec ni bil stranka prodajne pogodbe, tožnica pa glede uporabe stanovanja v razmerju do toženca ni mogla s pogodbo dobiti več pravic, kot jih ima po uvodoma omenjenem pravnomočnem sklepu sodišča. Zato sklenjena prodajna pogodba ne more biti v škodo tožencu.
Spor po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je premoženjskopravni spor iz 3. odstavka 382. člena ZPP tudi v primeru, ko gre za vprašanje nedopustnosti stanovanjske izvršbe in ko tožnik utemeljuje zahtevek s trditvijo, da je pridobil zakonito podlago za uporabo stanovanja, zaradi česar zoper njega ni dopustna izvršba na podlagi izpraznitvenega izvršilnega naslova, ki ga je upnik izposloval zoper dolžnika iz obravnavane izvršbe.
Za zagotovitev pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva pa mora tožnik vrednost spornega predmeta navesti že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Ker tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta sploh ni navedla, si pravice do revizije ni zagotovila.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ocena spornega predmeta, s katero tožena stranka vrednoti svoj interes na uspeh v pravdi, je v dispoziciji tožeče stranke (2. odst. 40. čl. ZPP). Ta dispozicija ni neomejena. Po 3. odst. 40. čl. ZPP se sodišče na kršitev ni primeren način priprave o pravilnosti navedene vrednosti, kadar je ta navedena očitno prenizko ali previsoko. Vendar sme sodišče to storiti samo na pripravljalnem naroku ali na prvi glavni obravnavi pred pričetkom obravnavanja glavne stvari. Do tedaj sme tudi tožena stranka opozoriti sodišče na primernost ocene spornega predmeta, kasneje pa so stranke in sodišče vezano na navedbo vrednosti v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 175, 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - diskrecijska pravica - bistvena kršitev pravil postopka
Bistveno so kršena pravila postopka, če v odločbi, izdani z uporabo diskrecijske pravice, ni podana presoja vseh izvedenih dokazov. Predmet proste presoje dokazov so tudi izpovedbe prič, ki so bile odvezane dolžnosti varovanja uradne ali druge tajnosti.
Tožeča stranka pri vložitvi tožbe na izpraznitev sobe ni navedla vrednosti spornega predmeta, kot bi morala storiti po 2. odst. 186. čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP). Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v uvodu sodbe navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 30.000,00 SIT z obrazložitvijo, da je od tako ugotovljene vrednosti po Zakonu o sodnih taksah odmerilo tožničine pravdne stroške, ne more vplivati na pravico strank do revizije.
oblika pogodbe - pismenost pogodbe - obličnost poznejše spremembe pogodbe - odstop od pogodbe
12. čl. zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. SRS, št. 18/74 in 34/88) določa pismenost pogodbe o najemu poslovnih prostorov. Ker spada najemnina med glavne določbe najemne pogodbe, velja predpis o obličnosti pogodb tudi za njene spremembe (2. odst. 67. čl. ZOR), nanašajoče se na plačevanje najemnine.
Dovoljenje za uporabo poslovnih prostorov se lahko izda le za časovno obdobje, za katero je izkazana pravica razpolaganja.
Ker ima tožnik zagotovljen poslovni prostor le za določen čas, ni mogoče izdati dovoljenja za uporabo tega poslovnega prostora za daljše obdobje, kot je sklenjena najemna pogodba, saj je ustrezni poslovni prostor pogoj za takšno dovoljenje.
prenehanje obveznosti - načelo pacta sunt servanda - pogodba o sofinanciranju
Bistvo načela pacta sunt servanda je, da so stranke dolžne izvrševati tiste obveznosti, ki so jih same sprejele in da se z enostransko izjavo nobena od strank svoje pogodbene obveznosti ne more rešiti. Reši se je lahko samo na dva načina: če se tako sporazume z ostalimi udeleženci obligacijskega razmerja ali če nastopi kateri od v zakonu določenih položajev, ki je dolžnosti izpolnitve odvezuje (na primer nemožnost izpolnitve iz razlogov, za katere pogodbene stranke ne odgovarjajo in podobno).
ugotovitev meje - mejni ugotovitveni postopek - postopek, zaključen z zapisnikom, ki ni upravni akt
Mejni ugotovitveni postopek se konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev). Tak zapisnik ni upravni akt, zato zoper njega ni možna pritožba.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - sporazum o krajevni pristojnosti - prekinitev postopka - delni umik tožbe
1. Na podlagi sporazuma iz 70. čl. ZPP o krajevni pristojnosti sodišča ni mogoče določiti mednarodne pristojnosti sodišča.
2. Mednarodna pristojnost sodišča RS se določi na podlagi mednarodne pogodbe, če te ni, na podlagi zakona RS (ZMZP), če pa v njem ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča RS za določeno vrsto sporov, pa po določbah zakona o krajevni pristojnosti slovenskega sodišča. 3. V okoliščinah iz 2. tč. 1. odst. 213. čl. ZPP zakon sodišče upravičuje, da prekine postopek, k temu ga pa ne zavezuje.
4. V vročitev vloge o delnem umiku tožbe toženi stranki šele po zaključku gl. obr. ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če je vloga prišla na sodišče predno se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari.
pridobitev - državljan druge republike - neobstoj dejanskega življenja v Sloveniji
Državljan druge republike, ki je zaposlen v tujini, dejansko ne živi v RS, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena ZDS.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Iz poizvednice izhaja, da je bila pošiljka vročena proti podpisu pošiljatelja in ne proti podpisu pooblaščenke upnika, kot to navaja pritožbeno sodišče. To pa je nasprotje med razlogi odločbe o vsebini listine in listino iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
1. Skladiščnik ne odgovarja za škodo na blagu, ki ga je prevzel v skladiščenje, če škodne nevarnosti (nenadne poplave) ni mogel odvrniti ali se ji izogniti, niti ni mogel škode preprečiti.
2. Če tožeča stranka zahteva plačilo v tuji valuti pa do tega ni upravičena, sodišče tožbo lahko zavrne.
pridobitev - državljan druge republike - organizator javnih shodov na škodo Slovenije - kršitev javnega reda in miru - odločitev po prostem preudarku
Tožena stranka je imela zakonsko podlago za odločanje z uporabo diskrecijske pravice, odločila je v mejah pooblastila, ki ji ga daje zakon in je svojo odločitev ustrezno obrazložila.
postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Kadar se pravdni stranki sklicujeta na pogodbo, samoupravni sporazum ali kakšen drug dogovor kot pravo, na podlagi katerega naj se reši spor med njima, morata to pravo zatrjevati in dokazati. Zato je zatrjevanje obstoja pogodbe in njene vsebine dejanska trditev, za katere velja v gospodarskih sporih v pritožbenem postopku omejitev po 496a čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 113, 113/3, 350, 351, 354, 354/2-13.ZOR člen 199, 200. ZT (1990) člen 30, 31.
vloge vezane na rok - brzojavna pritožba - popolnost brzojavne pritožbe - absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - povrnitev negmotne škode - upravičenost pravne osebe zahtevati odškodnino za negmotno škodo - nelojalna konkurenca
1. Če je brzojavno pritožbo vložila oseba, ki je pritožbo upravičena vložiti se šteje pritožba za podpisano. Če je iz nje možno ugotoviti katero sodbo izpodbija pritožnik, je pritožba popolna in pritožnik ne more uveljaviti ugodnosti iz 113/3. čl. ZPP.
2. Nejasnost razlogov v sodbi, oziroma nasprotja med njimi, so kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP samo takrat, kadar se nanašajo na dejstva, ki so odločilna za odločitev sodišča.
3. Pravna oseba ne more zahtevati odškodnine v denarju za duševne bolečine.
4. Dejanje nelojalne konkurence je samo tisto nedovoljeno dejanje, ki je bilo storjeno v konkurenci, to je pri nastopanju dveh ali več fizičnih in/ali pravnih oseb, ki zasledujejo na skupnem trgu enak ali vsaj soroden namen.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Za odškodninsko odgovornost do oškodovanca notranje razmerje med naročnikom in izvajalci del niso pomembne. Oškodovancu so vsi udeleženci del na nepremičnini - naročnik in izvajalci - nerazdelno odgovorni za škodo, ki mu jo povzročijo v zvezi z izvajanji teh del.
Pogodba, ki sta jo stranki imenovali depozitna pogodba, je po vsebini posojilna pogodba z vsemi značilnostmi, s katerimi opredeljuje ZOR posojilno pogodbo (557. člen ZOR). Proti stališču, da gre za pogodbo o depozitu, govori tudi okoliščina, da ZOR ureja denarni depozit kot bančni depozit, katerega bistvena značilnost je odprtje deviznega računa in poslovanje preko njega (1035. in 1036 člen ZOR). Ne glede na to, da tožeča stranka ni banka, pogodba nima lastnih značilnosti pogodbe o denarnem depozitu.