Dobroverna posest lahko konkurira z vpisom v zemljiško knjigo le izjemoma.
To (pa) je lahko le dobroverna posest prvega kupca proti slabovernemu vknjiženemu drugemu kupcu, in sicer zato, ker je prodajalec s prvo prodajo in izročitvijo v posest prvemu kupcu že izčrpal svoja lastninskopravna upravičenja iz 3. člena ZTLR.
ZIL člen 119, 119/3, 119/3-1. Pravilnik o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov člen 22, 22/2.
vpis v register patentnih zastopnikov - pogoji
Vpis v register patentnih zastopnikov na podlagi 2. odstavka 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov je dopusten, če je predlagatelj izpolnjeval pogoje za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente. Eden od pogojev je zahteval končano pravno ali tehniško fakulteto.
SZ člen 18, 21, 56, 117.ZOR člen 527, 528, 529, 530, 531, 532.
privatizacija stanovanj - predkupna pravica - razveza zakonske zveze po sklenitvi prodajne pogodbe po SZ
Zakonec, ki ni imetnik stanovanjske pravice, nima predkupne pravice nasproti lastniku, ki prodaja stanovanje po 117. členu SZ.
Predkupna pravica po 18. členu SZ gre najemniku, če lastnik prodaja stanovanje. V primeru, ko je zakonska zveza razvezana torej le tedaj, če bi zakonec, ki je stanovanje kupil, sklenil najemno pogodbo z razvezanim zakoncem, potem pa stanovanje hotel prodati tretji osebi. Za to pa v navedenem sporu ne gre, saj tožnik izpodbija pogodbo, v kateri je druga tožena stranka kupec in ne prodajalec spornega stanovanja. Zato tudi ta ugovor zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - uveljavljanje novot v reviziji
Pri odmeri odškodnine so bili upoštevani vsi kriteriji iz 200. člena ZOR (stopnja bolečin in njihovo trajanje, namen odškodnine za negmotno škodo itd.) pri čemer so bile upoštevane pravnorelevantne okoliščine za vsakega oškodovanca posebej, s čemer je bila prisoja denarnega zadoščenja za negmotno škodo tudi individualizirana. Iz ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev nižjih sodišč pa je razvidno, da sta bila intenziteta in čas trajanja bolečin različna, pri čemer je tudi ugotovljeno, da so bile duševne bolečine Š. najbolj intenzivne in da so trajale v precej intenzivni obliki tudi še v času sojenja pred sodiščem prve stopnje, čeprav je takrat od škodnega dogodka preteklo že skoraj pet let. Zato tudi po mnenju revizijskega sodišča za izenačevanje denarnega zadoščenja drugih oškodovancev z denarnim zadoščenjem tožnice Š. ni materialnopravne podlage.
V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da pri izplačilu akontacij ni bilo določeno, kateremu od prvih treh tožnikov se akontacija plačuje in v kakšnem znesku, to ugotovitev pa tožeča stranka izpodbija z revizijsko novoto, da sedaj razpolaga z listinami iz katerih izhaja, da je bilo z akontacijo vsakemu od prvih treh tožnikov plačanih 20 SIT. Tudi kritika načina valorizacije zavarovalne vsote, izbire metode za valorizacijo in izračunov, do katerih je sodišče prve stopnje po opravljeni valorizaciji zavarovalne vsote in izplačanih valorizacij prišlo, predstavlja v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja. Ker sta nižji sodišči tekom celotnega postopka zadevo obravnavali le v okviru ene zavarovalne vsote, tožeča stranka pa v pritožbi, ki jo je proti sodbi sodišča prve stopnje vložila, ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na razpolago le ena zavarovalna vsota sploh ni izpodbijala s trditvijo, da je v tej smeri dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, predstavlja tudi sedanja revizijska trditev, da sta na razpolago v resnici dve zavarovalni vsoti, ki se morata kumulirati, revizijsko novoto in s tem nedovoljeno izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja.
Materialnopravno pravilna je zavrnitev zahteve za izločitev glede na pojasnjene razloge, da izločena višja sodnica (upoštevajoč določbe Sodnega reda o zakonitem sodniku in sestavi pritožbenih senatov) o dolžnikovi pritožbi ne bo odločala.
lokacijsko dovoljenje - odpravljen prvostopni akt in vrnitev zadeve v ponovni postopek in novo odločanje
Kršitev pravice ali pravne koristi je pogoj za uspeh v upravnem sporu. Ker se tožnik strinja z izrekom izpodbijane odločbe, s katero je bilo lokacijsko dovoljenje prve stopnje na njegovo pritožbo odpravljeno in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, kakšna njegova pravica ali pravna korist z obrazložitvijo odločbe že zato ne more biti kršena, ker bo v ponovnem lokacijskem postopku kot prizadeta stranka imel možnost navajati okoliščine, ki po njegovem mnenju kažejo na to, da lokacija ni skladna z ureditvenim načrtom.
carinska deklaracija - sprememba podatkov o izvoru blaga v tej listini
Če deklarant zahteva, da se v carinski deklaraciji spremeni podatek o izvoru blaga, od katerega je odvisen obračun carine, je potrebno zadevo deklaranta obravnavati po 271. členu carinskega zakona in ne po 270. a členu.
podaljšanje roka za vrnitev začasno uvoženega blaga v tujino - izredna razveljavitev izvršljive odločbe
Če tisti, ki je dolžan plačati carino za začasno uvoženo blago, ne izpolni carinskih obveznosti na način, kot to določa carinski zakon, ne more uspeti z zahtevkom za podaljšanje roka za vrnitev začasno uvoženega blaga v tujino.
Dvoletno življenje uporabnika z imetnikom stanovanjske pravice po določbi 5. člena ZSR ima za posledico pridobitev imetništva stanovanjske pravice ob izpolnjenem pogoju ekonomske skupnosti s pokojnikom.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - uporabnik - upravičenja po izselitvi imetnika stanovanjske pravice v lastno hišo - rok za vložitev izpraznitvene tožbe proti uporabniku
1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje je razvidno, da se je toženčev oče, ki je bil nosilec stanovanjske pravice na spornem stanovanju iz le-tega izselil že v začetku leta 1988. To je v konkretnem primeru edina odločilna dejanska ugotovitev, na katero se navezuje presoja, da je toženčev oče takrat izgubil stanovanjsko pravico (1. odst. 19. čl. ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 2. odst. 159. čl. SZ).
2. Če bi tožeča stranka menila, da ni izgubila upravičenja iz 3. in 4. odst. 19. čl. v zvezi s 5. odst. 18 čl. ZSR zaradi namernega prikazovanja drugačnega dejanskega stanja (t.j. zaradi zlorabe pravice), bi morala to zatrjevati (in dokazati). Zgolj možnost zlorab pa na drugačno razlago v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka pravočasnot tožbe utemeljevala s trditvami, da se je bivši imetnik stanovanjske pravice pred nedavnim izselil (v dokaznem postopku se je izkazalo, da se je izselil v začetku leta 1988) ne more vplivati.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je drugi toženec poškodoval njen avto, ko ga je odpeljal po nalogu redarja prvotožene stranke s "pajkom".
Narava zatrjevanega razmerja med tožečo stranko in prvo ter drugo toženo stranko dopušča različne sodbe zoper prvo in zoper drugo toženo stranko že zato, ker bi se morebiti ena tožena stranka uspela razbremeniti svoje odgovornosti druga pa ne, ne glede, da se zatrjuje, da je obveznost toženih strank solidarna.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
V postopku za ukinitev že pravnomočno prisojene preživnine so lahko predmet presoje le spremenjene okoliščine na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca, ki odločilno vplivajo na pravico do preživnine (npr. pridobitev premoženja ali lastnih dohodkov na strani preživninskega upravičenca ali bistveno zmanjšanje premoženjskih zmožnosti na strani preživninskega zavezanca), ne pa okoliščine, ki jih je sodišče že upoštevalo ob določitvi preživnine.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanjska hiša predvidena za rušenje - zazidalni načrt
Če je objekt, v katerem je stanovanje, katerega odkup se zahteva, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje, lastnik stanovanja lahko odkloni prodajo stanovanja (1. odst. 129. čl. SZ) Pojem predvidenosti za rušenje je opredeljen v 2. odst. 40. čl. SZ.
revizija - dovoljenost revizije - sklep s katerim je bil postopek pravnomočno končan - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj negativne procesne predpostavke
1. Če je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker je menilo, da gre za situacijo iz 11. točke 2. odst. 354. čl. ZPP tožbe pa pri tem ni zavrglo niti ni zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, je zoper takšen sklep revizija dovoljena, ker je bila s sklepom o razveljavitvi postopek pravnomočno končan.
2. Nepravilna uporaba 2. odst. 369. čl. ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Ali je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka.
V izpodbijani sodbi je pravilno pri oceni tožničinih preživninskih potreb upoštevano, da se ji je po prenehanju izvenzakonske skupnosti, v kateri je živela s tožencem, življenjski standard poslabšal in da se lahko upošteva možnost ohranitve prejšnjega življenjskega standarda s toženčevim preživninskim prispevkom. Pri ugotavljanju upoštevnega obsega zadovoljevanja življenjskih potreb preživninskega upravičenca je potrebno upoštevati tudi premoženjske razmere in s tem preživninske možnosti preživninskega zavezanca.
zavarovalna vsota - zavarovalna vsota, ki je veljala v času sojenja
Ugotovljena škoda vseh treh tožnikov spada v okvir škode, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico prometnih nesreč z motornimi vozili in ki jo more obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti pokriti v celoti. Zato predpisana zavarovalna vsota, veljavna v času škodnega dogodka, upoštevajoč tedanje cenovne razmere in merila za presojo negmotne škode, ni mogla predstavljati omejitve za priznanje celotne pravične denarne odškodnine za negmotno škodo vseh treh tožnikov.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/4, 105, 105/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - sprememba odločitve - upoštevanje otrokove želje
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi ali o spremembi te odločitve je pomemben celotni ugotovljeni splet konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok po razpadu naravne popolne družine. Presoja tehtnosti otrokovega mnenja v kontekstu drugih okoliščin, ki vplivajo na odločitev po členu 105.2 ali 78.1 in tudi 78.4 ZZZDR, ne more biti odvisna od presoje, kakšno naj bi bilo optimalno (s stališča objektivno ocenjenih otrokovih interesov optimalno) otrokovo mnenje glede na te druge okoliščine.
Pravico do izražanja teh želja in do tega, da se upošteva tudi njegova volja glede uravnavanja lastne bodočnosti, priznava v obravnavanih situacijah otroku tako ZZZDR (člen 105.2) kakor Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 (člen 12.1). Revizijska razlaga zakonske norme neutemeljeno terja, da naj bodo te želje in ta volja otroka upoštevne samo tedaj, kadar so po objektivni presoji pristojnega organa povsem v skladu z otrokovimi interesi, kakor jih glede na ugotovljene okoliščine ocenjuje ta organ.