Stranki sta v pogodbi uporabili devize kot vrednostno osnovo za plačilo pogodbene obveznosti (prim. 1. odstavek 5. člena Zakona o deviznem poslovanju, Uradni list RS št. 1/91-I). Zato tožeča stranka lahko zahteva vračilo zneska, ki je v domači valuti enak protivrednosti dogovorjene vrednostne osnove.
prodaja - sestavine prodajne pogodbe - cena - če cena ni določena - določljivost cene
1. Cena v prodajni pogodbi, ki ni gospodarska pogodba, mora biti določena ali vsaj določljiva, sicer pogodba nima pravnega učinka. 2. Določljivost cene na podlagi podatkov v pogodbi pomeni, da se pogodbeni stranki sporazumeta o merilih, na podlagi katerih bo mogoče določiti ceno.
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 354, 354/2-5. ZDP (1991) člen 5.ZOR člen 395.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - posojilo v tuji valuti - sodba na podlagi pripoznave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - revizijski razlogi
Domača pravna oseba lahko pridobi tujo valuto in z njo razpolaga, ne more pa jo uporabiti kot plačilno sredstvo. Posojilo ni prepovedano, prav tako ne vrnitev posojila v tuji valuti. Zato tožničina pripoznava zahtevka izraženega v tuji valuti, ne pomeni nedovoljenega razpolaganja, ki ga sodišče ne bi smelo upoštevati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena
Kršitev pravice uporabe tožničinega imena se pokaže kot očitna pomota. Ne gre za okoliščine, v katerih bi bila tožnica prikazana kot avtorica dramatizacije, ki ni njeno delo, pač pa je prikazana kot avtorica dramatizacije, ki je na plošči sploh ni. Tožničino prizadetost je treba ocenjevati ob upoštevanju teh okoliščin.
nezakonita vselitev - vselitev brez pravnega naslova - podstanovalsko razmerje - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Ko je A. M. oddal tožniku stanovanje (pred pravnomočnostjo sodbe), je bil njegov pravni položaj nasproti tožniku (in le v njunem medsebojnem razmerju) enak položaju imetnika stanovanjske pravice. Zato tožnik ni bil v stanovanju brez pravnega naslova in se ne more sklicevati na določilo 3. odstavka 50. člena ZSR. Sodišče druge stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se izvršilni naslov zoper A. M. razteza tudi na tožnika (1. odstavek 76. člena ZSR).
zahteva za varstvo zakonitosti - imisije - vznemirjanje lastninske pravice - odstranitev dreves - nastanek znatne škode
Pritožbeno sodišče je pravilno presodilo, da smreke tožencev ne otežujejo uporabe zemljišča tožnikov čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremične ter glede na krajevne razmere običajna in ne povzročajo znatnejše škode. Bistveno je, da sta se tožnika odločila za sadjarstvo in vinogradništvo v neustreznem okolju, ki spada v travniško-gozdno krajino, izpad prihodka v letnem znesku 13.320 SIT (55,58 EUR) pa v nobenem primeru ne predstavlja znatnejše škode.
Odstranitev dreves predstavlja nesorazmeren poseg v (so)lastninsko pravico tožencev, ob upoštevanju ugotovljenih prikrajšanj obeh tožnikov.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti. Vpliv potrebnosti postopka na končno odločitev o stroških postopka ob spremembi izpodbijanih sodb v škodo tožeče stranke.
Zakon o varstvu udeležencev vojne člen 6, 6/4, 8, 8/1, 8/3.
priznavalnina - vpliv katastrskega dohodka na višino priznavalnine
Če upravičenec do priznavalnine ni oproščen plačila davka iz kmetijske dejavnosti, se mu odmerjena priznavalnina zmanjša za 20 %, tudi če je njegov katastrski dohodek iz kmetijstva minimalen.
ZUP člen 7, 9, 159, 209, 209/2.ZDRS člen 40, 40/1, 40/3.
kršitev pravil postopka - prosti preudarek - zavrnitev državljanstva - pripadnik varnostne službe JA
Tožbi je bilo ugodeno, ker tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni presodila dokazov, ki so bili izvedeni v upravnem postopku, s čemer je bistveno kršila pravila postopka (7., 9., 159. in 209/2 člen ZUP).
ZPP (1977) člen 354, 354/2-7. ZDP (1991) člen 5, 5/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - valutna klavzula
Neutemeljen je revizijski očitek, da toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je na glavno obravnavo namreč vsakokrat pravilno povabilo toženkinega pooblaščenca. S tem je bila na obravnavo vsakokrat pravilno vabljena tudi tožena stranka (1. odst.138. člena ZPP) in ji torej ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Res je na obravnavi dne 16.1.1992 prvostopno sodišče zaslišalo le tožnika (glej l. št. 16 v spisu), vendar pa na njegovo izpovedbo svoje odločitve ni oprlo. Zato v reviziji smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP ni mogla biti zagrešena. Ker toženka svoje pogodbene obveznosti, da dobavi avtomobil, ni izpolnila, je dolžna tožniku vrniti znesek avansa v domači valuti v višini protivrednosti navedenega deviznega zneska. Pri tem je materialnopravno pravilno tudi pojasnilo drugostopnega sodišča, da bi tožnik glede na v dogovoru določeno devizno klavzulo lahko zahteval dolgovani znesek celo po tečaju na dan plačila in ne le po tečaju na dan izdaje prvostopne sodbe (52,00 SIT za 1 DEM), kot mu je bilo v okviru njegovega tožbenega zahtevka pravnomočno prisojeno (2. odst. 5. člena Zakona o deviznem poslovanju - Ur. l. RS št. 1/91 -I).
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - povračilo preveč plačane kupnine
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da zaradi okoliščin, da je bil avtomobil nezaščiten na dvorišču tožene stranke in da ga je tožnik potreboval za vožnjo na delo iz Mengša v Ljubljano, ni mogoče šteti, da se je tožnik s plačilom izognil sili (211.čl.ZPP). Pogoj, da si je plačnik pridržal pravico zahtevati povračilo, bi bil izpolnjen, če bi pridržanje izrazil najkasneje ob plačilu.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - branje zapisnika priče na glavni obravnavi brez soglasja stranki - kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi
Ker obramba na glavni obravnavi ni soglašala s prečitanjem zapisnika o zaslišanju priče, bi ga senat smel prečitati le, če bi bili izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 333. člena ZKP, torej če priče ne bi bilo mogoče najti.
Okoliščina, da zaslišane osebe ni na naslovu, ki ga je imelo sodišče, še ne pomeni, da je tudi ni mogoče najti.
ugotavljanje očetovstva - krvna preiskava sistema HLA
Sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo pravil znanosti, ko je zavzelo stališče, da na podlagi krvne preiskave sistema HLA ni možna izključitev očetovstva. Izključitev očetovstva je možna tudi na podlagi take krvne preiskave, neodvisno od rezultatov preiskav eritrocitnih in serumskih skupin.
prenehanje stanovanjskega razmerja - izselitev imetnika - neuporaba - oddaja celotnega stanovanja v podnajem - podstanovalsko razmerje - pravica podstanovalca do nadaljnje uporabe stanovanja po SZ
Sodišči prve in druge stopnje sta materialnopravno pravilno ugotovili, da je prvotoženki na podlagi 1. odst. 58. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 5/82 in 14/84) prenehala stanovanjska pravica, ker se je iz spornega stanovanja dne 26.5.1989 izselila in ga na podlagi podstanovalske pogodbe v celoti oddala drugotoženki. Sodišči pa sta nadalje ugotovili, da se je prvotoženka izselila že pred vložitvijo tožbe, pohištvo, ki je ostalo, pa je prodala drugotoženki. Zato je bil pravilno pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek zoper prvotoženko.
Pravilno je bil tudi pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugotoženko. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je prvotoženka, kot imetnica stanovanjske pravice, sporno stanovanje s pogodbo, sklenjeno med toženkama dne 26.5. 1989, v celoti oddala v podnajem drugotoženki, ki je v stanovanju potem ves čas stanovala. Ker je bila tožba vložena dne 13. 5. 1992 - torej po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91-I), ki je začel veljati dne 19.10.1990, terjajo navedene ugotovljene okoliščine presojo sporne zadeve z vidika določil novega stanovanjskega zakona (158. člen SZ). SZ pa v 149. členu določa, da se v primeru, če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcu in če ta stalno prebiva v stanovanju več kot dve leti, šteje, da ima podstanovalec vse pravice, ki bi jih imel po tem zakonu imetnik stanovanjske pravice, če ne bi stanovanja v celoti oddal, pri čemer pa ne smejo biti podane okoliščine iz tretjega odstavka 58. člena prej veljavnega ZSR. Bistvo takšne zakonske ureditve je torej v tem, da v primeru, ko je imetniku stanovanjske pravice prenehala stanovanjska pravica, ker je oddal drugemu stanovanje v celoti v podstanovalsko razmerje (1. odst. 58. člena ZSR), uživa pravno varstvo v smislu določil novega stanovanjskega zakona namesto prejšnjega imetnika stanovanjske pravice tako vseljena oseba. Pravno nepomembne so zato revizijske navedbe, da na drugotoženko ni mogla "preiti stanovanjska pravica", ker jo je prvotoženka izgubila že pred uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona. Primeri, ko je uporaba tega zakonskega določila izključena (primeri odsotnosti imetnika stanovanjske pravice iz stanovanja iz 58. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih) pa v dokaznem postopku niso bili ugotovljeni.
V spornem primeru je zadoščeno tudi nadaljnjemu pogoju iz cit. zakonskega določila - drugotoženka je namreč stalno prebivala v stanovanju do uveljavitve zakona že več kot dve leti.