določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je žena tožnika sodnica na pravdnem oddelku predlagajočega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - razlaga pogodb - podlaga (kavza) - način in rok plačila
Po določbah 51. člena in 52. člena ZOR (prav tako po določbah 39. člena aktualnega OZ) spadajo v pogodbeno razmerje tudi nujno spremljajoče okoliščine posla. Pomembno je ne samo, k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal. Na to vprašanje odgovarja kavza pogodbe.
Bolj kot na določila pogodbe bi se moralo sodišče opreti na skupen namen pogodbenikov. Ker stranki skupnega namena (gibala, odločilnih interesov za sklenitev pogodbe) nista opredelili v samih (nespornih) pogodbenih določilih, bi bilo treba o njem sklepati zlasti na podlagi poteka pogajanj in motivov za sklenitev pogodbe, njunih ciljev in pričakovanj, ki sta jih razkrili druga drugi med pogajanji, predvidenega načina izpolnitve medsebojnih obveznosti in prakse, vzpostavljene v drugih, na podoben način specifičnih primerih prodaje stanovanj in poslovnih prostorov.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - dolžnost prodaje stanovanja - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - zapadlost zahteve za odkup
Obveznost lastnika stanovanja, da stanovanje proda bivšemu imetniku stanovanjske pravice temelji na zakonu (1. odst. 117. čl. SZ). Zato lahko upravičenec do nakupa iztoži sklenitev pogodbe pod pogoji, ki jih določa SZ, če lastnik stanovanja odkloni prodajo stanovanja. Tega upravičenja ne ustanavlja določilo 3. odst. 128. čl. SZ.
To določilo, kljub temu da res omenja, da sodišče v pravdnem postopku odloča o upravičenosti zavrnitve sklenitve prodajne pogodbe, s tem še ne opredeljuje vsebine pravnega varstva, ki ga lahko uveljavi prejšnji imetnik stanovanjske pravice (ali drug upravičenec do nakupa stanovanja po SZ) v pravdnem postopku.
Zahteva za odkup stanovanja je zapadla v roku 30 dni (5. odst. 117. čl. SZ), potem ko je bila dana.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 400, 400/1, 129, 129/5.
revizija - dovoljenost revizije - revizija proti sklepu o pravdnih stroških po umiku tožbe - odvisnost od dovoljenosti revizije proti odločitvi o glavni stvari
Če se o stroških postopka (seveda posredno) ne more odločati v revizijskem postopku, v katerem se izpodbija odločitev sodišča glede glavne stvari (166. čl. ZPP), zato ker revizija ni dovoljena, potem ni razloga za drugačno stališče v primeru, če postane stroškovni izrek zaradi umika tožbe samostojen. V tem obsegu ostaja stroškovni izrek še vedno odvisen od glavne stvari. Čeprav je revizija proti sklepu o stroških po umiku tožbe sicer ob pogojih iz 382. čl. ZPP dovoljena, ker se postopek v takšni situaciji glede terjatve za povračilo pravdnih stroškov pravnomočno konča (1. odst. 400. čl. ZPP).
priglasitev del - začasni objekt - obveznost časovne opredelitve
Če investitor zaprosi za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pomožnega objekta, brez navedbe datuma do kdaj bo ta objekt stal, upravni organ take vloge ne more obravnavati kot priglasitev postavitve začasnega objekta.
Če je SZ začel veljati med pravdo o odpovedi stanovanjskega razmerja, odkup do pravnomočnosti sodbe o odpovedi ni dovoljen.
Če sodišče po opravljenem postopku ugotovi, da odpovedni razlog ni bil podan, pomeni, da je stanovanjska pravica ves čas obstajala (torej tudi v času uveljavitve SZ) in da ima imetnik pravico stanovanje odkupiti. Če pa je razlog za odpoved obstajal pred uveljavitvijo SZ, pa čeprav sodišče to s sodbo ugotovi po njegovi uveljavitvi, pravice do odkupa ni.
davek na promet nepremičnin - zavezanec za plačilo
Davčni zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin je vedno prodajalec, ki položaja davčnega zavezanca ne more s pogodbo prevaliti na kupca. Če je s pogodbo izrecno dogovorjeno, da davek na promet nepremičnin plača kupec, ima kupec le položaj stranke v postopku za odmero davka.
75. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ureja sankcije, ki jih urbanistična inšpekcija izreče graditelju v primeru, ko ugotovi, da so gradbena dela izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom. Gre za sankcije, ki zadevajo objekt v gradnji (uskladitev s potrdilom, ustavitev gradnje, odstranitev objekta). Posebnega predpisa, ki bi določal, da je odločitev v upravnem postopku procesna predpostavka za odločanje v odškodninskem sporu, ni.
dovolitev priglašenih del - pomanjkanje soglasja solastnice zemljišča
Če tožnik v celoti ne razpolaga z zemljiščem, ker je v souporabi drugih lastnikov nepremičnin ne izpolnjuje pogojev po 1. odst. 62. čl. ZUN, da se mu dovolijo priglašena dela.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Odklonitev presoje utemeljenosti pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja z vidika opustitve zaslišanja priče z nepravilnim sklicevanjem na 496a člen ZPP je relativna bistvena kršitev določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 496a členom ZPP, ne pa absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.ZDRS člen 40, 40/3. Sklep in izjava Skupščine RS ob Brionski deklaraciji.
pridobitev - državljan druge republike - prosti preudarek - kršitev pravil postopka
Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, neobrazloženega prostega preudarka in kršitev pravil postopka je bila izpodbijana odločba odpravljena. Upoštevati je treba Brionsko deklaracijo.
stečaj - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - pravdni postopek začet po poteku osemdnevnega roka - pravni interes na tožbo do delitve stečajne mase
Vprašanje, kdaj stečajni senat upošteva tiste prerekane terjatve pri delitvi stečajne mase, glede katerih upniki tožb na ugotovitev njihovega obstoja niso vložili v roku iz 1. odst. 127. čl. ZPPSL, ni identično vprašanju, do kdaj imajo takšni upniki pravni interes za ugotovitev obstoja terjatve.
odločba o dovolitvi priglašenih del - pomožni objekt
Pogoj za gradnjo pomožnega objekta je po ureditvenem načrtu tak odmik od sosednjega objekta, da nov objekt nima negativnih vplivov na sosednji objekt. Takega pogoja, ki določneje sploh ni opredeljen, ni mogoče razlagati tako široko, da bi pomenil vsak negativni vpliv na sosednje zemljišče, po katerem ima tožnik dostop do svoje stavbe.
delež na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje strank - pripoznava tožbenega zahtevka - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila
V nasprotju z moralnimi pravili in zato nedovoljeno je razpolaganje strank, s katerim skušajo v pravdnem postopku doseči učinek, ki ga ne morejo doseči po materialnem pravu. V tej zadevi je pripoznava tožbenega zahtevka, da je tožnica lastnica celotne nepremičnine, pridobljene z delom med zakonsko zvezo, pomenila nedovoljen poskus izigravanja položaja toženčevega upnika.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so podlaga presoje pravilne uporabe materialnega prava na revizijski stopnji (3.odstavek 385. člena ZPP) sledi, da ni bil zadovoljen z izvajanjem pogodbe, in da je pred smrtjo pooblastil odvetnika, da bi vložil tožbo za razvezo pogodbe. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dedičem pokojnega odreči pravice vložiti tožbo na razvezo pogodbe tudi v delu, ki se nanaša na njegovo premoženje.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrnitev v prejšnje stanje - razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje je v tej pravdi postopek pravnomočno končan oz. gre za prenehanje litispendence v tej stvari med pravdnima strankama. Gre torej za sklep iz določila 400. člena ZPP.
Toženčevo ravnanje t.j. da je sinu zaupal oddajo pritožbe na pošto, pa ni mogoče opredeliti za nezakrivljeno zamudo.
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni.
II. Če naročnik razdre pogodbo iz razloga v 127. ali 128. členu ZOR, mora izvajalec vrniti prejeti predujem z zamudnimi obrestmi po 5. odst. 132. čl. ZOR od dneva, ko ga je prejel.