ZUP člen 249, 249/1, 249/1-1, 250, 257.ZDRS člen 40, 40/1.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - neprijavljeno stalno prebivališče na dan plebiscita v RS - obnova postopka po uradni dolžnosti
Državljan druge republike, ki ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v RS na dan 23.12.1990, ne more pridobiti državljanstva na podlagi 1. odst. 40. člena zakona.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20036
ZKP člen 421, 427, 427-1, 427-2, 427-3, 364, 364/1-8. KZJ člen 24, 24/2, 84, 84/1. KZS člen 133, 133/2, 133/4, 176, 176/3.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - pomoč h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe - prikrivanje - prepovedani dokazi - izračun premoženjske koristi
Obtoženi je ravnal v skladu s poprejšnjim dogovorom s storilcem tako, da je prevzel od storilca lažna reklamacijska potrdila, jih predložil prodajnemu oddelku in na tej podlagi prevzel pnevmatike ter jih odpeljal iz tovarne. Brez vseh teh dejanj, ki so tipična za pomoč, storilec kaznivega dejanja po čl. 133/IV in II KZ RS sploh ne bi mogel izvršiti.
Prepovedani dokazi po čl. 364/1-8 ZKP so samo tisti, ki jih omenjajo določbe členov 218/10, 228, 244/I in 83 ZKP.
Vrednost protipravno prilaščene stvari se računa glede na dejansko tržno ceno, torej je treba računati tudi prometni davek.
ZPR člen 203, 203-1, 203-2, 204, 204-4. CZ člen 371, 371/1-1, 380 b, 380b/1-1.
zahteva za sodno varstvo - razlogi
V postopku za sodno varstvo glede na določbo 203. člena zakona o prekrških ni možno uveljavljati razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00494
ZSR člen 17, 17/3.SZ člen 117, 117/1, 158. ZPP (1977) člen 380.ZNP člen 37.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - prehodne določbe stanovanjskega zakona
V primeru, ko med strankama teče spor o tem, katera izmed njiju bo obdržala stanovanjsko pravico na stanovanju, je potrebno določila SZ, ki urejajo upravičenja imetnikov stanovanjske pravice (npr. 117. čl. in nasl. ter 147. čl. SZ) razlagati v povezavi s 158. čl. SZ. Upravičenja po 1. odst. 117. čl. SZ (ali po 147. čl. SZ) gredo tako tisti stranki, ki v sporu po 17. čl. ZSR uspe.
Zavrnitev pritožbe nasprotnega udeleženca ter istočasna sprememba sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti, v določilu 380. čl. ZPP, ki se uporablja v nepravdnem postopku na podlagi 37. čl. ZNP, ni predvidena. Takšnih pooblastil pritožbeno sodišče tudi, ko odloča v nepravdnem postopku, nima. Toda očitana kršitev omenjenega določila v konkretnem primeru ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Po osamosvojitvi RS Poveljstvo garnizije ni več smelo razpolagati s stanovanjem iz vojaškega stanovanjskega fonda. Zato vselitev v takšno stanovanje na podlagi odločbe vojaškega organa ni zakonita. Toženec ne zatrjuje, da bi zaradi tako dobljenega stanovanja izgubil upravičenje do stanovanja, pridobljenega pred osamosvojitvijo.
postopek pred razsodišči - dogovor o pristojnosti razsodišča (arbitraže)
1) Pristojnost domačega ali tujega razsodišča določijo stranke pravnega razmerja s pogodbo. Dogovorjenemu upravičenju predložiti spor v reševanje razsodišču pa se stranki lahko tudi odrečeta.
2) Samo navedba imena kraja poleg pojma "razsodišče" ne zadostuje za ugotovitev sklenitve pogodbe o določitvi pristojnosti razsodišča.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes za izdajo plačilnega naloga
Kadar so izpolnjene predpostavke za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora tožnik zatrjevati in verjetno izkazati pravni interes za plačilni nalog že v mandatni tožbi, sicer sodišče mandatno tožbo zavrže.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je bila tožnica približno leto dni pred vložitvijo tožbe zaposlena na civilnem oddelku pritožbenega sodišča po presoji vrhovnega sodišča ni tehten razlog v smislu 68. člena ZPP. Na ekonomičnost postopanja v tej zadevi namreč zgolj dejstvo, da je zadevo, v kateri naj bi nastali stroški zastopanja, ki jih tožnica v tej zadevi vtožuje, ne more vplivati.
vloge - tožba - vrnitev tožbe v popravek - ugotovitev naslova
Ker je imela tožba tožeče stranke pomanjkljivost (tožena stranka dejansko nima sedeža na zapisanem naslovu), je to formalno pomanjkljivost bilo potrebno odpraviti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določilom 1.odstavka 109.člena ZPP, ko jo je vrnilo v popravo in ker je tožnik sporočil, da nima drugega naslova tožene stranke, kot že navedenega v tožbi, je v skladu z določilom 4.odstavka 109.člena ZPP, tožbo moralo zavreči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20033
ZKP člen 427, 427-1, 365-1, 365-4. KZJ člen 113, 113/8, 168, 168/1, 168/2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - ponarejanje denarja - pomen izrazov - denar - vrednostni boni
Storitev kaznivega dejanja ponarejanja denarja se nanaša izključno na predmete, ki opravljajo funkcijo splošnega plačilnega prometa. Pri vrednostnih bonih, ki so bili predmet kaznivega dejanja, so bile podane vse lastnosti denarja iz 8. odstavka 113. člena KZ SFRJ, saj so imeli obliko papirnatega denarja in so bili v obtoku kot plačilno sredstvo na podlagi zakona (zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, Ur. l. RS št. 17/91).
Državljan druge republike, ki na dan plebiscita dne 23.12.1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena ZDS.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.
pridobitev državljanstva
Tožnik je bil že večkrat kaznovan za razna kazniva dejanja na daljše prostostne kazni. Zato bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljalo nevarnost za javni red.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Tožniki niso kmetje. Ni še sprejet sanacijski načrt za avtocesto po Vipavski dolini. Zato tožniki ne morejo uspešno zahtevati, da sodišče odpravi odločbo o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kjer sta v postopku ostali sporni samo še navedeni dejstvi.
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva pomen prizadete dobrine, namen odškodnine in to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Povrnitev negmotne škode v naravi ni mogoča, zato je odškodnina za negmotno škodo le zadoščenje ob prizadeti dobrini, ki jo varuje zakon. Tako zadoščenje mora biti individualizirano v okvire t.j. medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa.
ZOR člen 173, 174, 154, 154/1, 192. ZPP (1977) člen 330, 395, 395/1, 382.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - pojem - krivdna odgovornost - odgovornost za mešano naključje - vmesna sodba - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju
1. Do škode je prišlo na stopnišču pred vhodom v gostišče v času kosila, dne 26.7.1982, ko ni deževalo. Vzrok za tožničin padec je bila, upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve obeh sodišč, nekaj centimetrov v globino in širino poškodovana stopnica. Takšna poškodba stopnice na dolžini polovice metra pa, ob siceršnji dolžini stopnic 2 - 2,5 metra in širini stopnic 20 - 35 cm, ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnice, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti še varno uporabljati stopnišče.
2. Okvara zadnje stopnice je bila opazna.
3. Ker takšna stvar ni nevarna stvar, ne prihaja v poštev objektivna odgovornost.
4. Podana pa je krivdna odgovornost za opustitev popravila okrušenih stopnic. Merilo za presojo krivdne odgovornosti gostinca za takšno opustitev je strožje.
5. Tožnica je bila nepazljiva, zato je tudi sama kriva za nastalo škodo do 1/2.
6. Revizijsko sodišče ni moglo vzpostaviti prvostopenjske sodbe glede zavrnitve tožbenega zahtevka za drugo toženo stranko, zato ker je sodišče druge stopnje s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede odločitve o višini odškodnine tudi za drugo toženo stranko. Zato bo v nadaljevanju sojenja sodišče prve stopnje tudi proti drugo toženi stranki moralo ponovno odločati s končno sodbo. Pri tem pa bo seveda moralo izhajati iz pravnomočno zavrnjenega zahtevka po temelju proti drugi toženi stranki (glej tretji odstavek izreka sodbe VS RS).
Po spremenjeni 2. točki 202. člena zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 13/93) je odločbo o prekrških mogoče izpodbijati le, če je bila posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena kazen nad 30.000 SIT.
Obsojenčeva skrb za ostarelo mater se je nedvomno povečala in to zanj predstavlja novo olajševalno okoliščino, vendar ne takšno, ki bi opravičevala izredno omilitev kazni, saj je bilo sodišču že ob izrekanju kazni znano, da bo obsojenec po nastopu kazni ločen od svoje matere in da bo zaradi daljše zaporne kazni povečana možnost, da obsojenčeva mati zaradi starosti ali bolezni potrebuje obsojenčevo pomoč.