Pritrditi je treba tožeči stranki, da sodišče druge stopnje zvišane preživnine ni odmerilo v skladu s 129. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Poleg otrokovih potreb je treba upoštevati tudi premoženjske zmožnosti staršev.
ZSS člen 10, 10/1, 31, 31/1, 31/3. ZPP (1977) člen 23, 23/3.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela - izpodbijanje odločbe notranje arbitraže
Zakonitost arbitražne odločbe presoja tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno odločati o sporu, če ne bi o njem odločilo samoupravno sodišče (arbitraža).
povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - sprememba prisojene odškodnine - zvišanje rente - nadure kot izgubljeni dobiček
V kolikor tožena stranka smiselno zatrjuje, da ugotovljene nadure ne spadajo v rento, je potrebno ugotoviti, da v izračunu višine rente morajo biti zajeti vsi elementi, ki trdno kažejo na to, da bi oškodovanec zares trpel bodočo škodo. Ker je tožniku uspelo dokazati, da bi v podjetju, v katerem je delal pred prometno nesrečo, lahko zaslužil tudi z nadurami in to v daljšem časovnem obdobju, tudi ta izpadli gotovi bodoči dobiček spada v škodo.
Ugotovljeno je bilo, kar je ves čas postopka tudi nesporno, da "sprejemna pogodba" za stričevega življenja ni bila predložena v zemljiško knjigo in da je ob stričevi smrti sporno premoženje oz. lastninska pravica bila vknjižena še na strica. Tožnik zatrjuje, da je lastnik spornih nepremičnin na podlagi "sprejemne pogodbe" in zahteva izločitev tega premoženja iz zapuščine. Zahteva torej stvarno pravico in ne kot zatrjuje v reviziji veljavnost pogodbe oz. obligacijsko pravico. Zato je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na določilo 33.člena ZTLR in tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZDRS člen 18, 18/4, 28.ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.
odpust iz državljanstva - kršitev pravil postopka
Podana je bistvena kršitev pravil postopka, če uporaba prostega preudarka ni obrazložena. V odločbi, s katero je zavrnjena prošnja za odpust iz državljanstva, mora biti navedeno, v čem obstoja nacionalni interes, da prosilec ostane državljan Slovenije.
Ponavljajoča ponižanja, ki jih je doživljal obtoženec, so lahko pri njem stopnjevala razdraženost, sodišče pa ni ugotavljalo, ali je zaradi tega tudi v kritičnem trenutku prišlo pri obtožencu do močne razdraženosti (stanje patološkega afekta).
Tožnik, ki je z nekdanjo JA odšel v Bosno, dejansko ne živi v Sloveniji, ter ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po ZDS. Če je bila vložena vloga po 40. čl. ZDS in če je bil tudi dokazni postopek izveden v tej smeri, 5. člena ZDS ni mogoče uporabiti.
Oseba, ki je na začasnem delu v ZR Nemčiji, dejansko ne živi v Sloveniji. Toženi upravni organ je lahko v skrajšanem postopku odločil o vlogi tožeče stranke za pridobitev državljanstva.
Vlogo za pridobitev državljanstva republike Slovenije je tožnica vložila 16.4.1992. Ker se je materialnopravni rok za vložitev vlog iztekel 25.12.1991, je tožena stranka pravilno zavrnila njeno vlogo.
davek iz dejavnosti - nepredložena davčna napoved - cenitev prihodka in stroškov
Zavrnitev tožbe, ker je prvostopni davčni organ utemeljeno (84. člen zakona o davkih občanov) ugotovil višino celotnega prihodka in materialnih stroškov s cenitvijo, ker tožnik ni predložil davčne napovedi, poslovnih knjig in dokumentacije.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje - da je tožnik sam iskal primerne ljudi, ki bi zanj skrbeli, da sta toženca skrbela za tožnika že pred sklenitvijo (že od junija 1981. dalje, ko tožnik še ni imel amputiranih obeh nog) in tudi po sklenitvi izročilne pogodbe, po njegovem odhodu iz bolnice (12.1.1982), pri čemer je bilo še ugotovljeno, da so zdravniki celo optimistično ocenili izid njegove bolezni in trajanje njegovega življenja (kar se je tudi uresničilo, saj je tožnik umrl šele leta 1985) - je sodišče druge stopnje utemeljeno izključilo možnost nepoštenega ravnanja tožencev, ki bi lahko imelo za posledico ničnost sporne pogodbe.
Tudi niso podani elementi oderuške pogodbe iz 141. člena ZOR. Glede na cit. dejanske ugotovitve namreč niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da sta toženca izkoristila tožnikovo stisko (njegovo bolezensko stanje), da bi pridobila njegovo premoženje. Sporna izročilna pogodba pa je tudi tvegan (aleatoren) pravni posel. Pogodbene stranke ob sklepanju pogodbe niso mogle točno vedeti, kakšne bodo življenjske okoliščine na strani tožnika - preživljanca (zlasti ne kakšna bo njegova življenjska doba) in kakšna bosta zato trajanje oz. obseg dajatev tožencev - preživljalcev (v pogodbi določena obveznost tožencev nuditi tožniku stanovanje in vsestransko oskrbo in nego do njegove smrti). Del podlage sporne pogodbe je bilo zato tudi tveganje, s katerim so pogodbene stranke ob sklenitvi pogodbe morale računati, da bo namreč vrednost izročenih tožnikovih nepremičnin lahko občutno presegla vrednost dejansko realiziranih dajatev tožencev.
Z gradbenimi vlaganji v tuj objekt (zgradbo) je mogoče pridobiti (so)lastninsko pravico le na zgradbi in na tej zgradbi pripadajočih zemljiščih - t.j. zemljišču, na katerem objekt stoji in zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega objekta (smiselna uporaba 1. odst. 24. člena ZTLR). Zahtevek na ugotovitev (so)lastninske pravice, ki naj bi bila pridobljena na podlagi gradbenih vlaganj v tuj objekt, torej ne more obsegati še drugih nepremičnin, pa čeprav se te nahajajo v istem zemljiškoknjižnem vložku. Izjema bi bila mogoča le v primeru obstoja pogodbe med vlagatelji oz. graditelji in lastnikom objekta o pridobitvi (so)lastninske pravice na nepremičninah v takšnem obsegu. Glede na vrsto, naravo in funkcijo spornega objekta pred ugotovljenimi vlaganji na eni strani in vrsto, naravo in obsegom adaptacij oz. obnovitvijo tega objekta na drugi strani z ugotovljenimi vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar v smislu 1. odst 22. člena ZTLR. Tudi ni bilo mogoče zaključiti, da sta pok. ... in drugotoženka pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (22. - 24. člen ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica le na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe.
Sodišči prve in druge stopnje nista storili v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker pri drugem sojenju nista ugotavljali ali predstavlja vrednost prejetih daril (40 ton apna) več kot polovico vrednosti toženkinega dednega deleža, čeprav je bil pri prvem sojenju že pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek, da je bila toženka "dedno odpravljena" v obsegu - kolikor vrednost prejetih daril presega polovico njenega dednega deleža. Drugi tožnikov zahtevek, ki sta mu sodišči pravnomočno ugodili v obsegu vrednosti 40 ton apna, se je namreč glasil "le" na ugotovitev, kakšno darilo je toženka prejela od zapustnice, kar naj se upošteva in poračuna v zapuščinskem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta pri drugem odločanju glede na obseg in vsebino tožnikovega drugega zahtevka zato pravilno ugotavljali le to, ali je obstajalo med zapustnico in toženko pogodbeno (darilno) razmerje in v kakšnem obsegu je obstajalo (kakšen je bil torej predmet darilnega razmerja med njima). Glede na določila 48. in 52. člena v zvezi z 162. členom ZD pa bo moralo opraviti poračunavanje vrednosti daril, ki jih je toženka dobila od zapustnice, z vrednostjo njenega dednega deleža sodišče v zapuščinskem postopku.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba reviziji, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Kolikor je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka lahko kot lastnik stanovanja v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.