premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Po določbi 32. člena ZD je mogoče odločiti o izločitvi v korist potomcev ob pogoju skupnega življenja z zapustnikom, ki mu je potomec s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, kar je imelo za posledico ohranitev vrednosti zapustnikovega premoženja ali njegovo povečanje.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženec ni imetnik stanovanjske pravice za sporno stanovanje, je treba pritrditi stališču izpodbijane sodbe, da toženec ni pasivno legitimiran za tožbeni zahtevek tožeče stranke.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Po skupni deklaraciji z dne 7.7.1991 ni bilo vzpostavljeno stanje pred 25.6.1991, tako organi JLA niso imeli zakonske podlage, po kateri bi lahko razpolagali po 25.6.1991 s svojim bivšim stanovanjskim fondom.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00496
ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZOR člen 348.ZZZDR člen 84, 64, 64/2.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila - sporazum o delitvi skupnega premoženja - prenovitev (novacija) - pridobitev solastninskega deleža z delom v času trajanja zakonske zveze na posebnem premoženju drugega zakonca - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Sodišče druge stopnje je odločalo le o pritožbi tožene stranke, presojalo je tedaj tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je tožeča stranka uspela. Sodba sodišča druge stopnje, ki potrjuje sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela, pa je za tožečo stranko ugodna. Zato tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije (2. odst. 389. čl. ZPP). Pomen izjave, da sta skupno premoženje razdelili tako, da imata vsaka polovico hiše oziroma da sta solastnika hiše, vsak do ene polovice, in tako, da imata vsaka svoje stanovanje, ki sta jo stranki dali v razveznem postopku pred sodnikom v razmerju do sklenjene darilne pogodbe, s katero je bivši mož (tožnik) svoji bivši ženi (toženki) podaril 1/2 nepremičnine.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA, Ur.l. SFRJ, št. 84/90, h kateremu Skupščina RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to ZSR in kot specialni predpis zakon o sredstvih in financiranju JLA (Ur.l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Če je torej stanovanjska pravica po dotedaj veljavnih predpisih nastala, in je na podlagi te pravice toženec pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba reviziji, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Kolikor je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka lahko kot lastnik stanovanja v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.
Dejstvo, da je tožena stranka kot preživninska upravičenka podedovala 12 ha nepremičnin kot spremenjena okoliščina.
Tožena stranka ima zaenkrat tudi brez sredstev, ki bi jih lahko pridobila z oddajo zemlje v najem ali s prodajo, dovolj lastnih virov preživljanja, zaradi česar je upravičena le še do simbolične preživnine v znesku 100 SIT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00488
ZNP člen 111, 111/2.
revizija - dovoljenost revizije - najemno razmerje po stanovanjskem zakonu
Najemno razmerje po SZ je po svoji naravi premoženjsko razmerje. V sporih iz najemnih razmerij se ne odloča o stanovanjski pravici v smislu določbe 2. odst. 111 čl. ZNP. Zato revizija ni dovoljena.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pridobitev državljanstva
Sodišče lahko v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) odpravi izpodbijano odločbo tudi, če ugotovi, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so ugotovljene dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene. Tožena stranka ni ugotovila in ni prepričljivo utemeljila iz česa sklepa, da tožnik dejansko ne živi v Sloveniji.
Pripravljenost tožene stranke, da tožeči stranki povrne del stroškov, ki jih je tožeča stranka imela zaradi prevoza in hrambe zidakov ne pomeni priznanja odškodninske odgovornosti. Taka izjava bi lahko predstavljala le enega od dokazov o tem, da je toženi stranki škoda nastala (obseg in vrsta škode). Drugače bi bilo le v primeru, če bi se pravdni stranki glede te škode in njene povrnitve izrecno dogovorili, da jo bo tožena stranka tožeči povrnila.
Pri krivdni odgovornosti je dokazno breme, da ni kriv, prevaljeno na storilca (tistega, ki škodo povzroči) in ne na oškodovanca. Vendar pa je dokazno breme glede vprašanja, kdo je povzročitelj škode (storilec), ki mora dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde, na oškodovancu.
Tožnikova tožba je bila zavrnjena, ker je investitor kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja izpolnjeval pogoje po določbah ZUN (54/2, 55 in 57. člen) in PUP.
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2.odstavek 382.člena ZPP). V takšnih sporih revizije ni, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (2.odstavek 40.člena in 1.odstavek 35.člena ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije.
Tožeča stranka, ki je vložila tožbo zoper tri tožence, je kot vrednost spornega predmeta navedla "samo" skupni, na vse tri tožence nanašajoči se znesek 1.100.000 SIT - ne da bi navedla vrednost posebej (ločeno) za vsakega od tožencev. To bi morala storiti, saj toženci, od katerih zahteva izselitev iz stanovanja, ker zasedajo njeno stanovanje, ne da bi imel kdo od njih z njo sklenjeno najemno pogodbo, niso enotni sosporniki. Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej.
Zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (1983) člen 36, 36/1-33.ZUP člen 14, 68.
prometni davek - vrnitev davka - pomoč neuki stranki
Ugoditev tožbi, ker prvostopni organ in tožena stranka tožnika nista pozvala, katera dopolnilna dokazila naj predloži v zvezi z uvozom osebnega avtomobila za invalida zaradi oprostitve prometnega davka.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Na očetovi strani znižani dohodki v primerjavi z materinimi in rojstvo tožnikovega novega otroka pomenijo take spremenjene okoliščine, ki dopuščajo znižanje preživnine
pridobitev državljanstva - vrnitev v prejšnje stanje
Pri zamudi roka iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, tudi če je do zamude tega materialnega roka prišlo iz razlogov višje sile.
pravica pooblaščenca za vročitve - izdaja potrdila o državljanstvu
Pooblaščenec za vročitve ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Prvostopni organ lahko tako pritožbo zavrže, če pooblaščenec, v določenem roku ne predloži pooblastila stranke za vložitev pritožbe.