povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Sedanje (v času sojenja) tožnikovo stanje nerazsodnosti ni razlog za zavrnitev zahtevka za duševne bolečine ob smrti sina. Vprašanje utemeljenosti zahtevka za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega bi se lahko postavilo tedaj, če bi stanje nerazsodnosti obstajalo že v času škodnega dogodka.
Le smrt je dogodek, ki je razlog za zavrnitev zahtevka za že nastalo negmotno škodo (204. člen ZOR). Če pa je bila odškodnina že pravnomočno prisojena, pa tudi smrt ne. Drugačno izhodišče, ki bi izhajalo iz škodnega dogodka neodvisnih okoliščin (trajanje postopka, kasnejši nov škodni dogodek itd.), bi bilo v nasprotju z 2. odstavkom 200. člena ZOR.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - neveljavnost oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi izvedenih dokazov, med katerimi je bilo tudi mnenje izvedenca psihiatra, ugotovili, da pri zapustnikih niso dokazane nesposobnost za razsojanje in tudi ne napake volje. Pri takem položaju sta sodišči pravilno zaključili, da so podani pogoji za veljavnost oporok po 59. in 60. čl.
Ne šteje se, da dejansko tudi živi v Sloveniji aktivna vojaška oseba, ki je z enoto JA odšla iz Slovenije na območje BIH, čeprav se je po določenem času vrnila v Slovenijo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Medtem ko je toženec izsiljeval prednost, in sicer s traktorjem s prikolico iz neprednostne ceste (opozorjen z znakom STOP), pri čemer je zaprl promet na glavni cesti v obe smeri, je pokojni oškodovanec pripeljal po prednostni cesti in sicer s hitrostjo, ki ni presegala dovoljene. Medtem ko je toženec grobo kršil cestnoprometne predpise, je bilo pravnemu predniku tožeče stranke mogoče očitati le, da je bil premalo pozoren na napake drugih.
Le pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP; pomanjkanje ocene manj pomembnega dejstva posega le na področje dokazne ocene in ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja.
V postopku ni bila ugotovljena dobroverna posest tožnikove posestne prednice. Ker je tožnik izvajal posestna dejanja šele od l. 1978 dalje, ni moglo priti do priposestvovanja, za katero je potrebna 20 letna dobroverna posest.
Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V tem primeru predstavlja osnovo za odmero davka vrednost prejetega premoženja na dan preživljančeve smrti, zmanjšana za dolgove, stroške in bremena, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Preživljanje v času, preden je bila sklenjena pogodba, ni takšno breme, če ga pogodba izrecno ne omenja.
ZDOH člen 52, 53, 54, 55, 56.ZUP člen 142, 143, 244, 244/2, 263, 266, 267. Odlok o načinu valorizacije vrednosti nepremičnih in premičnih predmetov pri davku od dobička iz kapitala člen 1, 2.
davek od dobička iz kapitala - sprememba odločbe v škodo stranke
Po 2. odst. 244. čl. ZUS je dovoljeno spremeniti v škodo pritožnika prvostopno odločbo le zaradi razlogov iz 263., 266. in 267. člena.
Toženca sta z imetnico stanovanjske pravice več kot dve leti živela v ekonomski skupnosti. Ker je tožena stranka pridobila status uporabnika pred uveljavitvijo SZ, določb SZ ni mogoče uporabiti.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku (4. odstavek 194. člena). Če ugotovi, da je med postopkom o določenem zahtevku ponovno vložen isti zahtevek, mora tožbo zavreči. Če tega ne stori, stori absolutno bistveno kršitev ZPP iz 11. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
Na zakonitost in pravilnost ukrepa urbanističnega inšpektorja, izdanega po čl. 74/3 ZUN, potem ko je po ustavitveni odločbi investitor nadaljeval z deli, ne da bi pridobil lokacijsko dovoljenje, ne morejo vplivati razlogi, ki so investitorja privedli k nezakoniti gradnji.
revizija - dovoljenost revizije - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu
Spori o najemni pogodbi, njenem prenehanju, obstoju ali neobstoju, izselitvi iz stanovanja in drugi spori v zvezi z razmerji, ki jih ureja stanovanjski zakon (Ur.l. RS št. 18/91) so premoženjski spori, v katerih velja glede pravice do revizije vrednosti kriterij po 382. členu ZPP.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 3, 3-8, 3-10, 3-14.ZKP člen 422, 422/1, 423, 423/1, 365, 365-4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - napačna pravna opredelitev
1. Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) je bilo opredeljeno kot pripravljalno dejanje h kaznivim dejanjem zoper ljudstvo in državo v tem zakonu; zato bi morala v konkretnem primeru biti opredeljena kakšna konkretna dejanja iz 2. člena ZKLD je imelo organizirano društvo za cilj. Ker tega v izreku ni, saj je sodišče v bistvu le povzelo zakonski tekst, gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD, v katerem je inkriminiran kakršenkoli način podpiranja oseb, ki so pobegnile pred oblastjo, dajanje zavetišča in delanje drugih uslug.
2. Za obstoj kaznivega dejanja po 10. točki 3. člena ZKLD je potrebna posebna stopnja zaupnosti, torej posebno varovana vojaška ali državna tajnost.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00427
SZ člen 57.ZNP člen 111.
revizija - dovoljenost revizije - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu
Po zakonu o nepravdnem postopku je revizija dovoljena le izjemoma, ena od izjem je določena v 111. čl., kadar je odločeno o stanovanjski pravici. Stanovanjski zakon pa stanovanjske pravice ne pozna, ampak ureja najemna razmerja. To so premoženjska razmerja, na katere se 111. čl. ZNP ne nanaša.
I. Obresti po 26.čl. Zakona o blagovnem prometu niso sankcije za špekulativno razmerje prodajalca, pač pa le sredstvo za izenačevanje ekonomskega položaja kupca in prodajalca.
II. Določilo 26. člena zakona o blagovnem prometu velja tako za delno vnaprejšnje plačilo kot tudi za vnaprejšnje plačilo celotne kupnine.
Pravilnik o posebnih pripomočkih in napravah za civilne invalide vojne člen 2. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti člen 4. Seznam odstotkov ugotavljanja vojaške invalidnosti tč. 157, 159.
posebni pripomočki za civilnega invalida vojne
Upravičenec do posebnih pripomočkov kot sta kasetni magnetofon in ura za slepe je le oseba s popolno izgubo vida na obeh očesih.
Tožnik mora biti seznanjen z dokazi, ki jih je v upravnem postopku izvedla tožena stranka in na podlagi katerih je zavrnila njegovo prošnjo za pridobitev državljanstva. Samo na podlagi okoliščine, da je tožnik zaposlen na Hrvaškem, še ni mogoče zanesljivo sklepati, da dejansko ne živi v Sloveniji.