ZUS (1977) člen 60, 67. ZPP (1977) člen 17, 21, 21/1. ZRS člen 29, 29/1-3.
izgon iz Slovenije - sodno varstvo
Tožnik je bil izgnan iz Republike Slovenije in v tem dejanju ni bil izdan upravni akt. Vrhovno sodišče za takšne spore ni stvarno pristojno, temveč je v takšnih zadevah pristojno odločati redno sodišče po 3. točki 1. odst. 29. čl. ZRSS.
Predpostavka za nastanek obveznosti plačila zamudnih obresti po 214. čl. ZOR je nepoštenost. Ta se ne domneva. Tožnik mora nepoštenost toženca zatrjevati in dokazati.
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenje
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je stanovanjski objekt v v katerem je sporno stanovanje, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje. Pritrditi je treba stališču sodišča druge stopnje, da je ta okoliščina zadosten razlog za odklonitev prodaje stanovanja in da ni potrebno, da bi bil o rušenju izdan konkreten akt, kot meni sodišče prve stopnje. Kolikor veljaven zazidalni načrt predvideva rušenje objekta, ni pomembno, kdaj je bil ta načrt sprejet. Na tožnikove sedanje pravice tudi ne more vplivati okoliščina, če je v pripravah nov zazidalni načrt.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Ker tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala, da so se od zadnje sodne določitve preživnine razmere spremenile, je bil tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine utemeljeno zavrnjen.
ZUP člen 113, 113/3, 114, 114/6. ZUS (1977) člen 61.
stroški upravnega postopka
Stroški zastopanja so stroški strank. Zato se glede njih uporabljajo določbe 114. in ne določbe 113. člena ZUP. Stranka, ki ob napovedi davka ni predložila vse dokumentacije in ki po uspešni pritožbi v ponovljenem postopku uspe, ker je naknadno predložila dodatno dokumentacijo, je povzročila stroške pritožbe in ponovljenega postopka s svojim vedenjem zato nima pravice zahtevati, naj organ plača stroške zastopanja.
roki - vloge vezane na rok - vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno
Po 2. odstavku 113. člena ZPP se šteje dan oddaje vloge na pošto kot dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena, vendar samo takrat, če je poslana po pošti priporočeno ali brzojavno.
odpoved pravice do uporabe stanovanja - neplačevanje stanarine - dogovorjeno plačevanje po pošti
Med pogodbenima strankama je bilo dogovorjeno tudi plačevanje stanarine in ostalih prispevkov po pošti. Tožena stranka je obveznosti za sporno obdobje tožeči stranki nakazala po pošti. S tem je svojo obveznost izpolnila.
priznanje tujih sodnih odločb - uporaba zakona v primeru dvojnega državljanstva - vzajemnost - primerjava odločitev po domačem in tujem pravu - kontradiktornost v postopku priznanja
Po 11. členu ZUKZ se v primeru, ko ima slovenski državljan tudi državljanstvo kakšne druge države, za uporabo Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi... šteje, da ima samo slovensko državljanstvo. Ne glede na to, torej ali je imel pokojni obe državljanstvi ali le slovenskega, bi sodišče pri odločanju o odvzemu poslovne sposobnosti moralo uporabiti slovensko pravo (14. člen ZUKZ).
Tuja sodna odločba se po 93. členu ZUKZ prizna tudi, če je bilo uporabljeno tuje pravo, če se ta odločba bistveno ne odmika od prava R Slovenije, ki se uporablja za takšno razmerje.
Sodišče države priznanja se pri primerjavi odločitev ne sme spuščati v presojo pravilne ugotovitve dejanskega stanja pred sodiščem države izvora, temveč tam ugotovljena dejstva šteje za točna. Zato se preizkus omeji na dejstva, na katera je sodišče države izvora oprlo svojo odločitev.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina - pogoji
Odločilne ugotovitve obeh sodišč so: tožnica je stara 48 let, ni zaposlena, zaradi zdravstvenih razlogov sposobna le za lažja dela, in kljub iskanju zaposlitve na zavodu za zaposlovanje ustrezne službe ne najde. Tožnica je pred razvezo delala na posestvu moža, ki je lastnik.
Toženi stranki tudi ni uspelo dokazati svojega ugovora, da bi tožnica živela z drugim moškim v izvenzakonski skupnosti.
ZP člen 39, 39/2, 186, 186/1-9, 203, 203-2. ZTVCP člen 209, 209/1.
zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - prepovedan dokaz - zapisnik o preizkusu z alkoskopom - izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje vozila
Zgolj dejstvo, da kaznovani ni hotel podpisati zapisnika o preizkusu z alkoskopom, katerega so organi za notranje zadeve opravili po predpisanem postopku v 1. odstavku 209. člena ZTVCP, še ne daje podlage za sklep, da se na ta dokaz odločba ne sme opirati.
varstvo avtorske pravice - odškodnina za gmotno škodo zaradi kršitve avtorske pravice
Pri določitvi odškodnine za tožnikovo gmotno škodo so bile pravilno upoštevane samo tiste okoliščine, ki so v zvezi s tožnikovim gmotnim prikrajšanjem. Ker ni podatkov, da bi bilo prikrajšanje večje v primerih, ko tožnikovo avtorstvo ni bilo navedeno, ali ko je bil naveden drug avtor, je pravilno, da te okoliščine niso bile upoštevane.
Dejanske ugotovitve, da se je toženka že v letu 1987 skupaj s svojo prvo hčerko preselila k očetu svoje druge hčerke, pri katerem ta hči živi in ki ima svoje stanovanje, ter da toženka vsaj v obdobju od leta 1988 do 1989 ni več živela v spornem stanovanju, torej v obdobju več kot šest mesecev - so narekovale presojo, da je toženki stanovanjsko razmerje po določbi člena 58/1 ZSR prenehalo in da je izprazniteveni zahtevek stanodajalca utemeljen.
Presoja odmere pravične denarne odškodnine. Ker niso bile izkazane okoliščine, ki bi kazale na večjo čustveno prizadetost povzročeno z dejstvom dolgoletnega ločenega bivanja od otroka, okoliščina, da oškodovanca pred nesrečo dolgo časa nista živela pri sinu, ni narekovala odmere višje odškodnine za duševne bolečine staršev zaradi posebno hude invalidnosti sina.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - dejanje oškodovanca - delna oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Okoliščine odločilne za odločitev o deležih soodgovornosti obeh udeležencev prometne nezgode, ki sta jih ugotovili sodišči, na strani voznika - zavarovanca tožene stranke, da kot voznik avtomobila ni prilagodil vožnje dejstvu, da se v naselju srečuje z nasproti vozečim kombajnom, izza katerega se je lahko vsak trenutek pojavil drug udeleženec v prometu, temveč je celo vozil s hitrostjo večjo od predpisane (60 km/h) in na strani tožnice - oškodovanke, da je s kolesom izza kombajna nenadoma zapeljala na nasprotni vozni pas in zaprla pot nasproti vozečemu zavarovancu tožene stranke, so narekovale spremembo deležev soodgovornosti, ugotovljenih pred sodiščema prve in druge stopnje (ugotovljena enaka deleža), in sicer 2/3 na strani zavarovanca tožene stranke (voznika avtomobila) in 1/3 na strani kolesarke (tožnice).
V primeru, ko so škodne posledice v prometni nezgodi nastale zaradi krivdnega ravnanja voznika motornega vozila in drugega udeleženca, ki ni bil udeležen z motornim vozilom, je potrebno primerjati krivdna deleža obeh udeležencev (3. odst. 177. člena ZOR), upoštevaje pri tem tudi strožjo (objektivno) odgovornost voznika motornega vozila kot imetnika nevarne stvari.
ZZZDR člen 51, 59. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 386.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - določitev deležev - odločanje v mejah razlogov navedenih v reviziji - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tožena stranka v okviru zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določb ZZZDR o skupnem in posebnem premoženju, vsebinsko dopolnjuje dejanske ugotovitve na prvi in drugi stopnji. S tem, ko svoje ugovore opira na novo dejansko podlago, ki je v postopku na prvi in drugi stopnji ni zatrjevala, uveljavlja novote, ki na revizijski stopnji niso več dovoljene.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - sankcije za pravne napake - prodaja ukradenega vozila
V drugostopni sodbi je bilo pravno pravilno ugotovljeno, da gre za pravno napako na prodanem avtomobilu, ki so ga organi za notranje zadeve kasneje zasegli, ker je bil ukraden lastniku.
Le za odškodninsko sankcijo iz 3. odst. 510. člena ZOR je pomembno, da je kupec vedel za možnost, da bo stvar vzeta ali da bo njegova pravica zmanjšana (4. odst. tega zakonskega določila), ne more pa ta okoliščina vplivati na upravičenost do sankcije iz 1. odst. tega zakonskega določila (razdrtje pogodbe oz. sorazmerno zmanjšanje kupnine).
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - prehodne in končne določbe
Toženec ni imetnik stanovanjske pravice. Zato tožnik ni dolžan z njim skleniti najemne pogodbe. Zato ne pride v poštev določba 2. odst. 159. čl. stanovanjskega zakona, po kateri se uporablja zakon o stanovanjskih razmerjih do sklenitve najemne pogodbe.
ZNP člen 9, 19, 118, 118/3.ZOR člen 210, 219, 361, 361/1. ZZT člen 2.
udeleženci - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča - neupravičena pridobitev - kdaj začne zastaranje teči
Subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci nepravdnega postopka, ki so v postopku sodelovali kot stranke v procesnem smislu in ki jih nepravdni sklep izrecno zajema.
Učinki pravnomočnosti nepravdnega sklepa ne morejo vplivati na obligacijski zahtevek, s katerim tožnika v pravdi zahtevata (v nepravdnem postopku sporni) presežek njunih vlaganj v gradnjo hiše nad v nepravdnem postopku nespornim solastninskim deležem.
Do neupravičene pridobitve pride s pridobitvijo koristi (210. člen ZOR); to pa je v primeru gradnje praviloma takrat, ko je gradnja končana in pridobi obogatena oseba možnost objekt uporabljati, za namen, za katerega je zgrajen (219. člen v zvezi z 210. členom ZOR). Najkasneje od tega trenutka dalje ima praviloma prikrajšani graditelj na razpolago tudi vse elemente, na podlagi katerih lahko izračuna višino zahtevka na povrnitev vrednosti vlaganj v gradnjo objekta. Takrat, ko so podane navedene okoliščine, pa nastane pravica zahtevati od osebe, ki je z vlaganji neupravičeno obogatena, nadomestilo za opravljena vlaganja. Zato je potrebno šteti, da od tedaj dalje začne teči zastaranje zahtevka neupravičeno prikrajšanega graditelja. To velja tudi v primeru, ko eden ali več skupnih graditeljev z denarnim zahtevkom uveljavljajo povrnitev tistih svojih vlaganj, ki presegajo stvarnopravni delež na nepremičninah, ki mu (jim) ga priznavajo ostali graditelji.