Davčna bilanca je dokončna in jo lahko spremeni samo davčni organ, ki med kontrolo ugotovi nepravilnosti. Pravna oseba ne more naknadno vnašati popravke v letni obračun po izteku roka iz 91. čl. zakona o računovodstvu.
plačevanje stroškov prehrane - vzpostavitev terjatev do delavcev
Plačilo nadomestila za prehrano v zneskih, višjih kot jih določa kolektivna pogodba, ne more iti na račun stroškov. Ker izplačila niso prikazana kot osebni dohodki, jih ni mogoče obremeniti z davki in prispevki od osebnih dohodkov. Zato je v skladu z določbo 5. odst. 72. čl. zakona o računovodstvu, da se vzpostavijo terjatve do delavcev v višini preveč izplačanih nadomestil za prehrano.
dolžnost preživljanja otrok - začasna odredba - verzijski zahtevek
Če je z začasno odredbo med pravdo o preživninski obveznosti odločeno v skladu z določilom 79. čl. ZZZDR, je za to obdobje mogoče šteti, da je preživnina že dokončno določena.
dovoljenje za začasno prebivanje - zamuda pritožbenega roka - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče ne more v upravnem sporu presojati ali je tožnik iz opravičenega vzroka zamudil rok za pritožbo, če ni hkrati z vložitvijo pritožbe predlagal vrnitev v prejšnje stanje.
Presoja višine denarne odškodnine. Le intenziven, dolgotrajen strah z ugotovljeno psihično posledico je lahko podlaga za določitev odškod. zaradi prestanih duš. bolečin.
ukrep gradbenega inšpektorja - stvarna pristojnost za ukrepanje
Dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja, organ gradbene inšpekcije ni pristojen za izrekanje inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje, četudi je bila odločba organa urbanistične inšpekcije, s katero je bila odrejena ustavitev gradnje, odpravljena.
lokacijsko dovoljenje - gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem je stvar inšpekcijskega postopka
Odločbe, izdane v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, ni mogoče izpodbijati iz razloga, ker gradnja objekta ne poteka v skladu s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju, ampak je to predmet inšpekcijskega postopka.
O pravnomočno zavrnjenem rentnem zahtevku ni mogoče ponovno odločati, če se opira na isto dejansko in pravno podlago kot zavrnjeni zahtevek. Kapitaliziranje rentnega zahtevka ne predstavlja spremembe oz. nove tožbe.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
12. člen ZPP v določenih primerih ne izključuje niti ne omejuje pravdnega sodišča, da v okviru reševanja predhodnega vprašanja samo odloči, ali ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja (če seveda o tem kazensko sodišče ni ali še ni odločilo).
Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama (1. odstavek 66. člena ZOR). Simulirani posel je ničen. Na ničnost pa pazi sodišče po uradni dolžnosti (109. člen ZOR). Zato ni sprejemljivo stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče ugotoviti ničnost tudi v izreku sodbe. Ničnost namreč obstoji že po zakonu, zato pravda v kateri bi se ničnost izrekla v izreku sodbe, ni nujno potrebna. Kljub temu pa seveda lahko kakšna oseba ima interes, da se ničnost ugotovi tudi v pravdi po pravilih, ki veljajo za vsako ugotovitveno tožbo.
Neutemeljena so tudi revizijska zatrjevanja, da tožeča stranka za odpoved podnajemne pogodbe ni aktivno legitimirana. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da je tožnik najemnik spornih prostorov, toženi stranki pa so bili s strani tožeče stranke oddani v podnajem. Tako medsebojno pravno razmerje pravdnih strank pa tožeči stranki brez dvoma daje aktivno legitimacijo za tožbeni zahtevek, ki je natančneje opredeljen v tč. 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje.
Iz ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja, da je prišlo do sporazumnega prenehanja najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom poslovnega prostora. Morebitna odpoved najemne pogodbe s strani lastnika, pa bi morala biti sodna (26. člen zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88), kot sta materialnopravno pravilno ugotovili tudi obe nižji sodišči.
ZUP člen 263, 263/1, 263/1-1, 263/1-2, 263/1-3, 264, 264/2, 264/3.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - stranka za vložitev zahteve na razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - rok za odpravo odločbe
Na zahtevo stranke ni mogoče uvesti postopka na razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Postopka na odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 263. člena ZUP pa tudi ni mogoče uvesti, če je od dokončnosti odločbe potekel 5-letni rok.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednimi in samoupravnimi sodišči
Kadar je plačilo odškodnine zahtevano od delodajalca (podjetja), pri katerem oškodovanec ni bil v delovnem razmerju, čeprav je utrpel škodo v zvezi z delom za svojega delodajalca je za odločanje o sporu pristojno redno sodišče.
Ob upoštevanju dejstva, da pok. listine z dne 4.6.1985 ni lastnoročno podpisal v navzočnosti dveh prič, pa je zaključek nižjih sodišč, da listina z dne 4.6.1985 ne predstavlja veljavne pismene oporoke pred pričami (64. člen zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), materialnopravno pravilen. Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno (unitas actus). Ni treba, da priči poznata vsebino oporoke, njuna vloga je samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka in da lahko ti dejstvi potrdita. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do oporočiteljevega podpisa pred prihodom oporočnih prič, pogoji, ki so v 64. členu ZD določeni za veljavnost pismene oporoke pred pričami, niso izpolnjeni.
sprememba dolžnika - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve
Razveljavitev obeh sodb, kolikor je bilo z njima pravnomočno ugodeno tožbenemu zahtevku, narekuje zmotna uporaba materialnega prava. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta podjetje A in tožena stranka dne 31.5.1990 sklenili pogodbo, na podlagi katere je podjetje A preneslo na toženo stranko vse posle hranilno kreditne službe, tožena stranka pa je vse navedene posle prevzela. Po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč pa je s prenosom hranilno kreditnih poslov podjetje A preneslo na toženo stranko - podjetje B tudi svoje obveznosti do varčevalcev iz hranilnih vlog, torej tudi svoj dolg do tožene stranke. Kot potencialni dolžnik se je tako pojavil nov subjekt - tožena stranka, kar je narekovalo presojo obveznosti tožene stranke do tožnice na podlagi tistih določil ZOR, ki urejajo situacije, ko se v obligacijskem razmerju spremeni dolžnik (določila 2. oddelka VI. poglavja ZOR). V tej smeri pa še niso bile ugotovljene vse pravno pomembne okoliščine.
vezanost tožene stranke na mnenje in pripombe sodišča - lokacijsko dovoljenje
Tožena stranka je upoštevala pravno mnenje in pripombe, ki jih je sodišče izrazilo v sodbi, s katero je odpravilo prejšnjo odločbo tožene stranke. Zato je tožba neutemeljena.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je tožeča stranka mati sodnika, ki je vodja enote temeljnega sodišča pri kateri je tožba vložena, predstavlja tehten razlog za to, da se za odločanje v tej pravdni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.