delovno razmerje pri delodajalcu -prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - trajni presežek
Če ni bila opravljena primerjava med tožnico in njeno sodelavko, da bi se ugotovilo, katera je ob upoštevanju določenih kriterijev tista, ki ji bo delovno razmerje prenehalo kot trajno presežni delavki, zadošča za ugotovitev, da postopek ni bil zakonit.
ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/1, 144. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - čas nastanka škode - prijava terjatve v stečajnem postopku
Samo v primeru, da bi zatrjevana škoda tožniku nastala po začetku stečajnega postopka, bi bil upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo. Ker pa je tožniku zatrjevana škoda nastala pred začetkom stečaja tožene stranke oziroma v okviru zakonskega roka iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo na plačilo odškodnine, vloženo proti stečajnemu dolžniku po uvedbi stečaja, utemeljeno zavrglo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev (102., 137., 144. člen ZPPSL).
sodba na podlagi pripoznave - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave odločeno o tožbenem zahtevku, katerega vrednost ne presega 80.000,00 SIT (drugi odstavek 382. člena ZPP), revizija ni dovoljena in jo je treba zavreči tudi v primeru, če je tožnik postavil tudi druge zahtevke (vrnitev na delo, plačilo razlike plače za čas čakanja na delo).
Predmet revizije je le zahtevek, ki je bil pripoznan.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - organ, pristojen za odločanje v ugovornem postopku - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe
Določbe 274. člena zakona o gospodarskih družbah ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem (v ta sklop sodijo tudi kadrovska vprašanja) gospodarske družbe, saj je za to pristojna uprava družbe. Ker je v drugem odstavku 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja določeno, da ugovor zoper sklepe, ki jih organi delodajalca sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delavec vloži pri organu, ki ga določi splošni akt oziroma kolektivna pogodba in ker delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o družbah nista usklajeni, bi lahko bil v statutu delniške družbe kot pristojen organ določen, čeprav izven splošnega koncepta gospodarske družbe, nadzorni svet (2. točka 184. člena ZGD). S tem nadzornemu svetu ne bi bile dane pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker nadzorni svet teh pristojnosti ne more imeti, pač pa (ozko tolmačeno) samo pristojnosti, ki so kot take izrecno opredeljene v statutu gospodarske družbe. To pa pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti ali je nadzorni svet bil pristojen za odločanje v ugovornem postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 254/2-13. Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti člen 31, 31-17, 31-21.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj v tožničinem primeru ni šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Če bi tožeča stranka želela uveljavljati ničnost navideznega posla in veljavnost prikritega posla ter sklenitev prodajne pogodbe z njo, bi morala tožiti obe stranki te pogodbe.
V pravnem redu Republike Slovenije fiduciarni posli niso posebej urejeni. Vendar pa glede na pretežno dispozitivno naravo obligacijskih norm ni razlogov, da posamezni med njimi ne bi bili veljavni. Teorija zagovarja dovoljenost fiduciarnih poslov "cum amico contracta".
Fiduciarni posli niso simulirani posli. Pogodbenik, ki začasno stvar pridobi v last, pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati, ker ga veže obligacijskopravna obveznost iz fiduciarnega posla. Zaradi fiduciarne obveznosti mora prenesti svoja upravičenja na upravičenca iz fiduciarnega posla. V primeru spora mora torej upravičenec tožiti na izpolnitev fiduciarne pogodbe, ki jo je sklenil s fiduciarnim lastnikom, na podlagi katere bo ta potem stvar izročil nazaj.
SZ člen 58, 113, 149. ZSR člen 58, 58/3, 64, 64/1, 64/2.
prenehanje stanovanjskega razmerja - nastanitev imetnika stanovanjske pravice v domu za ostarele občane - smrt imetnika stanovanjske pravice - podnajemniško razmerje - nezakonita uporaba - tožba na izpraznitev stanovanja - lastninjenje solidarnostnih stanovanj - aktivna legitimacija
Zakonski pogoji 64. člena ZSR za odpoved stanovanjskega razmerja J. K. niso bili izpolnjeni. Kljub oddaji celega stanovanja v podnajem ji stanovanjsko razmerje ni prenehalo niti na podlagi prvega odstavka 58. člena ZSR, saj gre za izjemo iz 5. točke tretjega odstavka istega člena. Toženkin pravni položaj v stanovanju je bil zato še naprej odvisen od pravnega položaja imetnice stanovanjske pravice. V stanovanju je bivala zakonito, ker je z imetnico stanovanjske pravice 1.2.1988 sklenila podnajemno pogodbo. Z uveljavitvijo SZ toženka ni pridobila nobene samostojne pravice. Imetnica stanovanjske pravice je umrla 5.2.1992. Z njeno smrtjo je prenehala pravna podlaga za toženkino bivanje v spornem stanovanju, saj toženka niti ne zatrjuje, da bi z lastnikom stanovanja poskušala skleniti najemno pogodbo.
Pravna podlaga za izpraznitveni zahtevek proti toženki je zato v 58. členu SZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS04737
ZPP (1977) člen 16, 27, 52, 52/2. ZUKZ člen 46, 50, 51, 52, 53, 53/2.
pristojnost v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - spor o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - kraj nastanka škode - povrnitev škode
V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. člena ZUKZ, ali, če je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije (prvi odstavek 53. člena ZUKZ).
Šteje se, da je škoda nastala na območju RS, če je tu prišlo do poškodbe telesa, ne pa če tožnik na tem območju (kjer ima prebivališče) le trpi duševne bolečine.
Pravdni stranki v sodni poravnavi nista precizirali ali gre zahtevek iz naslova vlaganj ali dela, niti ga nista določili po višini. Ob takem stanju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tedaj Z. J. sicer pripoznal obstoj določenih pravic, toda pravne podlage in zneska terjatve ni konkretiziral. Zaradi tega obligacijska terjatev ni nastala in njenega zapisa ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki bi bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem dne 22.6.1989. Zato zanjo tudi ni mogoče uporabiti določila 379. člena ZOR o 10 letnem zastaralnem roku.
Ker gre po tožničinem zatrjevanju za civilno delitev stvari, ki je skupno premoženje, gre za stvarnopravni zahtevek, ki ne zastara.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - odgovornost imetnika nevarne stvari - začasna uporaba stvari - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Za imetnika stvari ne šteje le lastnik stvari, temveč tudi druga oseba, ki uporablja stvar na kakršnikoli podlagi. Podlaga je lahko tudi najemna pogodba.
Vsebina razpolaganja po 2. odstavku 174. člena ZOR pomeni, da ima stranka stvar v svoji uporabi, za svoj račun in v svojem interesu. Ni važen pravni naslov, zakaj stranka dejansko razpolaga s stvarjo, ki pomeni povečano nevarnost. Stranka je ne le lastnik, temveč tudi užitkar, najemnik, zakupnik, komodatar itd. (glej dr. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Ljubljana 1984, I. knjiga, str.
653).
Naročnik in izvajalec del na nepremičnini sta solidarno odgovorna tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker pa je zanjo v obravnavanem primeru na podlagi 174. člena ZOR odgovoren tudi toženec, je stvar notranjega razmerja med njim in izvajalcem ter naročnikom del, kako si bodo odškodninsko obveznost med seboj porazdelili.
Tožeča stranka je v 5. členu pogodbe o razdelitvi dela in nalog pri izgradnji Trgovskega centra ... pristala na uporabo določb konzorcionalne pogodbe z istega dne, v konzorcionalni pogodbi pa je K. M. glede na zapis v 4. odst. III. člena prevzel tudi toženkin dolg, ko se je zavezal iz svojega vložka pokriti stroške, ki jih je do podpisa pogodbe imela tožeča stranka. Take pogodbene določbe izpolnjujejo vse potrebne pogoje za obstoj pogodbe o prevzemu dolga v smislu 1. odstavka 446. člena ZOR, saj je tožeča stranka kot upnik v tak prevzem privolila. Zato je toženka po določbi 1. odstavka 448. člena ZOR prosta svoje obveznosti plačati posredniške stroške po posredniški pogodbi z dne 6.9.1991.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - stanovanjska pravica na drugem stanovanju - sočasnost odločanja o tožbenih zahtevkih
Toženec pravilno opozarja na sočasnost tožbenih zahtevkov, ki jo je sodišče po ustaljeni sodni praksi vedno upoštevalo v primeru, ko stanovanjska pravica na kakem prejšnjem stanovanju zaradi nezakonite vselitve v novo stanovanje ni prenehala.
Če bosta sodišči prve in druge stopnje v postopku, ki se bo nadaljeval zaradi podrejenih tožbenih zahtevkov iz nasprotne tožbe, ugotovili, da je imel toženec stanovanjsko pravico na kakem drugem stanovanju, bo njegova zahteva po sočasni izročitvi drugega stanovanja utemeljena, če je šlo za morebitno bodočo pravico, pa ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - občasne denarne terjatve - občasne zapadle terjatve - RTV naročnina - zamudne obresti - obrestne obresti - anatocizem
RTV naročnina ne sodi med tiste občasne terjatve, ki jih kot privilegirane glede teka zamudnih obresti ureja 3. odstavek 279.
člena ZOR.
3. odstavek 279. člena ZOR je treba razlagati tako, da velja le za tiste občasne terjatve, ki so po naravi najbližje obrestim, to pa so tiste terjatve, ki dospevajo kot "civilni plodovi" temeljne obveznosti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141, 141/5.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z ravnanji, naštetimi v 14.tč. 3.čl. ZKLD, je bila inkriminirana pomoč storilcem kaznivega dejanja iz 2.čl. ZKLD, ne pa tudi pomoč storilcem drugih (nepolitičnih) kaznivih dejanj.
ZKLD ni imel določbe, ki bi izključevala kaznivost pomoči storilcu, če je bil pomagač z njim v krvnem sorodstvu v ravni črti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju ali zakonec. Navedeno pa je urejal 5.odst. 141. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (1929). Tak privilegij pomeni splošno, od civiliziranih narodov priznano pravno načelo in je bil povzet tudi v Kazenski zakonik iz leta 1951 ter kasnejšo kazensko zakonodajo, po katerem je zaradi tesnih sorodstvenih vezi med takimi osebami izključena kaznivost za vsa kazniva dejanja, torej tudi tista, ki naj bi bila storjena "zoper državo".
ZOR člen 12, 99, 103, 104. ZTLR člen 3, 3/2, 4, 4/2, 33, 37. ODZ paragraf 33, 37.
izročilna pogodba - varstvo lastninske pravice - dvakratno razpolaganje s premoženjem - ničnost
Izročevalka ni smela razpolagati z nepremičninami, ki jih je pred tem s pogodbo prenesla na tožnika in jima jih izročila v posest. S tem je izgubila pravico nadalje dejansko in pravno razpolagati z odsvojenimi nepremičninami. Prevzemnici, ki sta za to vedeli, pa nista mogli veljavno pridobiti teh nepremičnin v last.
povzročitev škode - škoda nastala pri opravljanju vojaških nalog - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - plezanje po vrvi z doskokom na nevaren teren - denarna odškodnina
Plezanje po vrvi je športna dejavnost, ki po običajnem teku stvari ne predstavlja tako velike nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, da bi bilo treba oškodovanca varovati z odgovornostjo po načelu vzročnosti.
Res pa je, da je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali določena dejavnost v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera in glede na tistega, ki jo opravlja.
materialne avtorske pravice - pravica razpolaganja z avtorskim delom
Brezsmiselno je po eni strani imeti v posesti avtorsko stvaritev, ne da bi se smela izkoriščati v okviru materialnih avtorskih pravic, in po drugi strani imeti te materialne avtorske pravice, ne pa razpolagati s samim avtorskim delom. Materialne avtorske pravice pripadajo avtorju, kot to določa 27. člen ZAP, da jih izkorišča, se pravi, da se avtorsko delo "objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja". To kaže na neločljivo povezanost posesti avtorskega dela z lastnino na materialnih avtorskih pravicah, ki bi sicer bile neuresničljive.
ZTLR člen 23, 24. ODZ paragraf 1175 - 1216. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
družbena pogodba - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja - deleži na skupni zgradbi - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju
Sporna hiša predstavlja kot skupna gradnja solastnino pravdnih strank. V tem primeru predstavlja podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši dogovor pravdnih strank, ki predstavlja po pravilnem pravnem razlogovanju sodišča druge stopnje družbeno pogodbo v smislu pravnih pravil XXVII. poglavja Občega državljanskega zakonika (ODZ) in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino.
Solastninski delež tožnika na sporni hiši je bil lahko določen le na podlagi ocene vrednosti tožnikovih prispevkov k nastanku hiše (tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa v primeru, da je nastala nova stvar s pomešanjem stvari različnih lastnikov - do česar pa praviloma pride na podlagi aktivnosti - da nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in to v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju).
solastnina - pridobitev solastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - stvarnopravni tožbeni zahtevek
Vlaganja v nepremičnino v majhni vrednosti glede na celoto, nimajo stvarnopravnih učinkov, pač pa le obligacijske. Stvar presoje v vsakem primeru posebej pa je, ali je delež vlaganj tolikšen, da predstavlja podlago za stvarnopravni zahtevek, ali ne. V obravnavanem primeru so ugotovljena tožnikova vlaganja v obsegu ene tretjine vrednosti hiše, kar pomeni glede na vrednost cele parcele eno sedmino. Tretjina hiše, oziroma sedmina parcele z več objekti, je delež, ki vsekakor upravičuje stvarnopravni zahtevek.