ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZRPPN člen 49, 50, 51.ZSZ člen 53, 53/2.
zahteva za odškodnino
Upravni organ ni pristojen odločati o določitvi odškodnine po Zakonu o razlastitvi v družbeni lastnini. Upravni organ je le pristojen, da brez odlašanja, po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, ugotovi, ali je bil dosežen sporazum o določitvi odškodnine.
Določitev odškodnine po 73. členu ZDen, če ta ni bila sporazumno dogovorjena, torej ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.
ZUS člen 1, 1/3, 62, 62/3, 69, 69/2.ZIKS člen 74, 74/1.
začasna odredba - pogoji za izdajo - verjetno izkazana potreba za začasno ureditev stanja
Če ne gre za upravni akt, ki se izvršuje po določbah ZUP, in posamični akt, tudi če ima sodno varstvo po 3. odstavku 1. člena ZUS, praviloma ni tak akt, je glede na naravo stvari možna le začasna odredba po 2. odstavku 69. člena. Ker je sporno drugo razmerje (med tožnikom in izvedencem), ni verjetno izkazana potreba za izdajo začasne odredbe v zvezi z izdano odredbo tožene stranke, ki je bila izpodbijana s tožbo.
ZOR člen 51, 623, 623/2, 630. ZPP (1977) člen 8, 220.
pogodba o delu - gradbena pogodba - dopustna podlaga - določitev plačila (pogodbene cene) - načelo proste presoje dokazov
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je med strankama nesporno, da sta sklenili gradbeno pogodbo (določbe od 630. člena ZOR dalje), ki je po svoji naravi pogodba o delu. Sodišči sta ugotovili, da je med strankama tudi nesporno, da je tožnik svojo obveznost iz pogodbe v celoti izpolnil, saj je dogovorjena gradbena dela opravil. Toženec pa je s pogodbo prevzel obveznost, da bo tožniku za to plačal določeno ceno. Toženčeva obveznost je torej imela dopustno podlago.
Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da je bilo v pogodbi določeno plačilo, kot izhaja iz predloženega obračuna. Zato uporaba drugega odstavka 623. člena ZOR v tem primeru ni na mestu.
etažna lastnina - prepoved gradbenih posegov na etažnem objektu - solastnina
Etažno lastnino naš pravni red pozna, delno pa jo urejata SZ v 13. in 14. členu in ZTLR v 19. členu. Za etažno lastnino v bistvenem veljajo določbe o (izključni) lastninski pravici (in ne o solastništvu). Ker je bilo ugotovljeno, da sta toženca lastnika podstrešne etaže, na kateri izvajata sporna dela, tožnik v preurejevalna dela tožencev kot etažnih lastnikov podstrešja ne more posegati na podlagi v tožbi oziroma postopku zatrjevanih upravičenj, ki naj bi jih imel kot solastnik hiše.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka
Zagovornik obs. A.M. bi lahko v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljal le tiste kršitve ZKP, ki so bile storjene z izpodbijanim sklepom o zavrnitvi obnove kazenskega postopka oz. v postopku po vloženi zahtevi za obnovo postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Vrhovno sodišče se je pri odločanju o zahtevi obdolženca omejilo le na preizkus uveljavljane kršitve, ki jo je vložnik obrazložil, ni pa moglo preizkušati, ali so podane tudi druge zatrjevane kršitve postopka, glede katerih vložnik navaja le posamezne člene brez kakršnekoli utemeljitve (1.odst. 424.čl. ZKP).
Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4, 4/1. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 240, 336, 336-2, 338, 338/1.ZKP člen 420, 420/2.
uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju kot pravnih pravil - glavna obravnava - sprememba sestave senata med glavno obravnavo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V času sojenja (1946) so se v skladu s 1.odst. 4.čl. Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo, uporabljala pravna pravila, ki niso bila urejena z veljavnimi predpisi, kolikor niso bila v nasprotju z ustavami FLRJ in republik, z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi, ki so jih izdali pristojni organi nove države, ter tudi ne z načeli ustavnega reda FLRJ in njenih republik. Tako so se kot pravna pravila uporabljale tudi določbe Zakonika o sodnem kazenskem postopanju (ZKP/29), ki je bil v Kraljevini Jugoslaviji v veljavi od leta 1929 dalje.
Res je sicer, da sta na glavni obravnavi dne 24.7.1946, ki se ni pričela znova, sodelovala druga sodnika porotnika kot na glavni obravnavi dne 3.7.1946. Vendar pa se na tako kršitev zakona obdolženec, ki je imel zagovornika, po določilu 1.odst. paragrafa 338 ZKP/29 ni mogel sklicevati v reviziji, če mu je bila okolnost, ki je vsebovala tako kršitev, znana še pred obravnavo ali če je zvedel zanjo med razpravo, a temu ni ugovarjal.
Vložnik navaja, da nekdo, ki pod prisilo pokaže pot do neke domačije, ne da bi pri tem lahko vedel, za kaj sploh gre, ne pomeni kaznivega dejanja, katerega je bil spoznan za krivega. S takimi navedbami zagovornik obs. A.K. uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, katerega pa z zahtevo za varstvo zakonitosti po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče uveljavljati.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3/1, 3/2-1, 4, 4/1.ZKP člen 420, 420/2.
nedovoljena špekulacija - uporaba določb Zakona o nedovoljeni trgovini, nedovoljeni špekulaciji in gospodarski sabotaži po odločbi Ustavnega sodišča RS - hujše posledice nedovoljene špekulacije - zaplemba premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je lahko storilcu kaznivega dejanja nedovoljene špekulacije v skladu z določbo 1.odst.4.čl. ZTŠS izreklo kazen zaplembe premoženja le, če je šlo za hujšo obliko nedovoljene špekulacije - da je nastala hujša posledica za družbo, ki je seveda morala biti v opisu dejanja konkretno navedena.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje nepravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave
Tudi v primeru, če bi v času po vložitvi izpodbijani sklep postal pravnomočen, zahteva ne more biti dovoljena, ker je vložena, preden je bil pravnomočno končan kazenski postopek zoper obdolženca. V tej fazi postopka je dovoljeno vložiti le zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 22, 22/2, 23. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije člen 60.
zagovornik - obvezna obramba - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
V Uredbi o vojaških sodiščih niso urejena vprašanja, ki predstavljajo temeljne procesne garancije, kot jh je poznal tudi Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo, katerega pravila so se lahko uporabljala še po 25.10.1946... Tako bi po par. 60 navedenega zakonika obsojenka morala imeti zagovornika takoj, ko je bila uvedene preiskava, ali je bila vročena neposredna obtožnica za dejanje, za katera je bila določena kazen robije (zapor od enega do dvajsetih let).
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako presoja njihovo verodostojnost.
Sodišče tudi ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tisti dokaz, ki je materialnopravno relevanten, pri čemer pa mora obramba obstoj in pravno relevantnost takega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 400, 400/3, 452, 452/2. ZIP člen 55a, 55a/2.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep o stroških postopka - pravni interes
Prav ima upnik, da obstoji njegov pravni interes za pritožbo proti sklepu o stroških izvršilnega postopka. Res je sicer, da se bo glede na dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi in sklep o razveljavitvi dovolitvenega dela tega sklepa odločalo v sledečem pravdnem postopku tudi o stroških izvršilnega postopka. Toda pri tem bo sodišče v nadaljnjem pravdnem postopku po drugem odstavku 55. a člena ZIP odločalo o izdanem sklepu izvršbe kot je bil izdan pred tem na podlagi verodostojne listine, in to le na ta način, da ga bo bodisi vzdržalo v veljavi, ali pa ga bo razveljavilo. Sodišče v pravdnem postopku ni pooblaščeno, da na novo odmeri že odmerjene stroške in s tem spremeni sklep o izvršbi (kot to smiselno izhaja iz določbe tretjega odstavka 452. člena ZPP)
pogodbena kazen - načelo vestnosti in poštenja - ničnost
Iz opredelitve pogodbene kazni v 270. členu ZOR izhaja, da se pogodbena kazen lahko dogovori, če dolžnik - izvajalec ne izpolni svoje obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo. V obravnavani zadevi pa se zapadlost avansa ni vezala na neizvršitev ali prepozno izvršitev pogodbene obveznosti, temveč le na dejstvo prepozne omogočitve vstopa tožeče stranke na delovišče. Kršitev osnovnega načela vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR, pa tudi morale, ki je podlaga za presojo tistih določb pogodbe, ki določajo plačilo velikega zneska za nič dela z vidika ničnosti, je na dlani.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 382, 382/3, 392.ZZZDR člen 59, 60, 61. ZTLR člen 47, 48.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna sprememba tožbe - premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - prenehanje lastninske pravice - uničenje stvari
Za spremembo tožbe velja, da mora imeti vse elemente, predpisane 2. odstavku 106. člena ZPP in mora biti v vsebinskem smislu tako popolna, kot tožba. S spremembo tožbe pridobi stranka tudi možnost navedbe drugačne vrednosti spornega predmeta. Te možnosti tožeča stranka ni uporabila, zato je ostala vrednost spornega predmeta enaka tisti ob vložitvi tožbe.
Če stvari ni več ali je odtujena, preneha tudi lastninska pravica prodajalca na stvari. Zato ni mogoče s stvarnopravnim zahtevkom uveljavljati, da stvar, ki ni več v lasti (in posesti) zakonca, spada v skupno premoženje. Prikrajšani zakonec lahko uspešno uveljavlja le obligacijski zahtevek.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - prerezana Ahilova tetiva
Tožnik je predviden za prevzemnika kmetije, njegovi starši so bolehni. Take življenjske razmere omogočajo sklepanje, da tožnik kmečko delo opravlja tudi zato, da pomaga preživljati starše, kar je moralna in zakonska obveznost. Dejstvo, da tožnik nima hobijev, je potrebno presojati v luči, da je kmečko delo nadomestilo vse druge aktivnosti, ki bi se jih sicer tožnik udeleževal. Vlaganje več napora v vsakodnevne aktivnosti, bodisi v službi, bodisi doma, pa predstavljajo temelj za dosojo odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (če/ko so posledica poškodbe).
posojilo - zastavna pravica - nastanek in učinki zastavne pravice - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Tožeča stranka bi bila v smislu določila 214. člena ZOR upravičena do zamudnih obresti že od sklenitve izpodbite "pogodbe o odkupu terjatev" le, če bi se prvotožencu dokazal nepošten način pridobitve stvari. Takih trditev pa tožeča stranka ni podala. Zato gredo tožeči stranki zakonite zamudne obresti v skladu s citiranim določilom 214. člena ZOR le od dneva vložitve tožbe.
Z izročitvijo originalnih listin o homologaciji za nove avtomobile kreditodajalcu je bilo lastniku vozil otežkočeno razpolaganje z vozili, ni pa bila s tem ustanovljena zastavna pravica.
ZDen člen 11, 74, 78.ZUP člen 68, 166, 170, 170/2, 219.
upravičenci do denacionalizacije
Napotek tožene stranke prvostopnemu organu, da mora v postopku denacionalizacije po 11. čl. ZDen sam izvesti postopek dedovanja, ni pravilen, saj mora le-ta ugotoviti le upravičence po tem členu.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30774
ZPIZ člen 133. ZTPDR člen 17, 48.
delovni invalid - delovno razmerje pri delodajalcu - sklep o razporeditvi - pravica do razlike plače - razporeditev delavcev
Po določbi prvega odstavka 133. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ima delovni invalid pravico do nadomestila zaradi manjše plače (na drugem delu, na delu s skrajšanim delovnim časom, v času rehabilitacije), če na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo (smiselno povsem enaka je tudi določba v 48. členu ZTPDR). Če mu tožena stranka ni izdala ustreznega sklepa o razporeditvi, te pravice ni mogel uveljaviti in je bil zato prikrajšan. Ker je do prikrajšanja prišlo zaradi tega, ker ni dobil sklepa o razporeditvi, ki bi ga morala izdati tožena stranka, mu je ta dolžna izplačati priznano razliko v plači.