davek od dohodka iz dejavnosti - DDV - davčni inšpekcijski nadzor - ocena davčne osnove - osnova za obračun DDV
Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito tožniku odmerila davek od dohodka, doseženega z opravljanjem iz dejavnosti in DDV za leto 2011. Pri tožniku je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor (DIN), v katerem je prvostopenjski organ preveril pravilnost poslovnih prihodkov, ki jih je tožnik izkazal v svojih poslovnih knjigah. V konkretnem primeru so bili podani razlogi za oceno prihodkov s cenitvijo na podlagi prvega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Tožnik v poslovne knjige ni evidentiral nabave lesa sibirskega macesna. Ugotovljeno je bilo, da tožnik prihodkov od prodaje tega lesa v letu 2011 ni izkazal, lesa pa tudi ni izkazal na zalogi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenost do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - napačna uporaba materialnega prava
Iz 26. člena ZPND izhaja, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja BPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti (prvi odstavek). Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni center za socialno delo (drugi odstavek). Iz 27. člena ZPND pa izhaja, da se BPP po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. členu in 21. členu tega zakona. Ker organ za BPP pri izpodbijani odločitvi sploh ni upošteval omenjenih določb ZPND, ki so v konkretni zadevi relevantne, je bilo materialno pravo v zadevi napačno uporabljeno.
dohodnina - akontacija dohodnine - odpis davčnega dolga - samostojni podjetnik - zdravstvene težave
Odpisa ali delnega odpisa davčnega dolga ni mogoče odobriti samostojnim podjetnikom posameznikom za davke, ki se nanašajo na dejavnost, odpisa oziroma delnega odpisa pa tudi ni mogoče po izrecni določbi petega odstavka 101. člena ZDavP-2 odobriti za akontacije davka.
Za zdravstvene težave je izrecno predvideno, da se lahko upoštevajo, vendar le pri ugotavljanju premoženjskega in finančnega stanja zavezanca, ne pa tudi pri ugotavljanju upravičenosti do odpisa na podlagi določb 101. člena ZDavP-2.
ZDoh-2 člen 15, 18, 90, 94, 95, 325. ZUstS člen 44.
dohodnina od dobička iz kapitala - osebna družba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika - neustavnost zakonske ureditve
Zaradi razveljavitve določb ZDoh-2 je odpadla pravna podlaga za obdavčenje družbenikovega dohodka v trenutku pripisa dobička njegovemu kapitalskemu deležu. Na podlagi 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne sme uporabiti za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, zato je sodišče tožbi ugodilo.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - subjektivni element - fiktivna dobava tovornega vozila
V obravnavanem primeru je tožniku utemeljeno očitati, da ni deloval skrbno, kakor se lahko zahteva od subjektov, ki delujejo v poslovnem prometu in da iz objektivnih okoliščin, ki jih je davčni organ navedel, izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - kategoriziran športnik - javni register E-šport - uporaba določb upravnega postopka - obrazložitev odločbe
Športniki tožnika nimajo statusa kategoriziranega športnika. Kategorizacije so v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dostopni tudi tožniku.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nedobrovernost tožnika - nakup in prodaja motornih vozil in gradbenih strojev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V konkretnem primeru je treba presojati ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznavanje oziroma nepriznavanje pravice do odbitka DDV, ali je tožniku mogoče očitati subjektivni element, to je tožnikovo vedenje, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV je tožnikov subjektivni element, torej njegova nedobrovernost, ki izhaja iz objektivnih okoliščin na strani tožnika.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - obrazložitev odločbe - kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v pritožbi in dopolnitvi pritožbe navajal dejstva in okoliščine, ki jih pritožbeni organ v postopku ni presodil, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost odločitve. S tem, ko se pritožbeni organ ni opredelil konkretno do posameznih bistvenih navedb tožnika v pritožbi in dopolnitvi pritožbe, je posledično dejansko stanje glede okoliščin v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, kar ima lahko za posledico tudi nepravilno uporabo materialnega prava.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 5, 9, 13, 14, 21, 21/3, 21a, 21b.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla bistvenih razlogov, na podlagi katerih je bila tožeči stranki zavrnjena v celoti postavka dodelitev sredstev za naložbe v osnovna sredstva in za njihovo vzdrževanje na državni ravni. Čim razlogov ni, ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve oziroma ji niti ni mogoče učinkovito ugovarjati, kar pomeni, da gre za pomanjkljivost obrazložitve, ki je bistvena in s tem za bistveno kršitev pravil postopka, ki ima za posledico odpravo izpodbijane odločitve.
Sodelovanje, ki vpliva na končno razporeditev sredstev, mora biti omogočeno vsem organizacijam, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev.
Kriterij delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe, ne more biti izključujoč. To je le eno od petih meril iz Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in ga zato ni mogoče naknadno v teku razpisnega postopka opredeliti kot edino relevantnega.
ZŠtip-1 člen 2, 2-1, 42. Sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Ruske federacija o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju člen 1, 4, 17.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija - štipendija za študijski obisk v tujini - pogoji za dodelitev štipendije
Prejemek, ki ga je prejemala tožnica, čeprav objektivno nizek, je štipendija, zato tožnica glede na postavljene pogoje v javnem razpisu ni bila upravičena do štipendije.
DDV - odmera DDV - oprostitve v zvezi z dobavami blaga - preprodaja tovornih vozil
Po določbah 46. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave blaga v druge države članice, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo izvajanje ustreznega nadzora za namene DDV. Gre za izpeljavo načela obdavčitve po namembnem kraju, saj je posledica dobave blaga v drugo državo članico, pridobitev blaga v drugi državi članici. Zato sme davčni zavezanec-dobavitelj blaga izdati račun, ne da bi obračunal DDV le, če lahko dokaže, da je bilo blago dejansko prepeljano v drugo državo članico.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravni naslednik - ničnost odločbe - prepoved razpolaganja - ovire za vračilo v naravi
Tožbeni očitki, da za odločanje na podlagi 88. člena ZDen tožena stranka ni pristojna, da je zato odločba nična (prvi odstavek 279. člena ZUP) in da je s tem grobo posegla v ustavno pravico tožeče stranke do sodnega varstva (23. člen Ustave) so neutemeljeni.
V obravnavani zadevi je tožena stranka sama ugotavljala, ali je z obravnavano nepremičnino po uveljavitvi ZDen kdo razpolagal. Na podlagi ugotovitve, da so pravni predniki obravnavane nepremičnine, z njo razpolagali je v skladu z določbo 144. člena ZUP/86 lahko kot predhodno vprašanje sama ugotovila, da so posli v zvezi s hipoteko in bremeni nični. Zato je bila pristojna tudi za odločanje o njihovem izbrisu.
ZTuj-2 člen 127, 127/8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZUS-1 člen 20, 20-3.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja - zavrženje prošnje - tožbena novota
Tožeča stranka je vstopila v Republiko Slovenijo leta 1998, kar je tudi sama navedla na obrazcu prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilen zaključek, da prošnje z dne 29. 10. 2012 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana ni vložila v predpisanem roku iz osmega odstavka 127. člena ZTuj-2, torej pred potekom 3-mesečnega dovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji, zato je bilo le to potrebno kot prepozno zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZJF člen 65, 71, 100, 101. Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjih financ, člen 12, 14. ZViS člen 79. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov člen 53. Statut Univerze na Primorskem člen 185.
revizija poslovanja univerze - avtonomija univerze - dokončen upravni akt - uvedba revizije
Sodišče ob upoštevanju določb ZViS in ZJF ter stališč Ustavnega sodišča ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijani sklep lahko izdala na podlagi citiranih zakonskih določb in da zato z njim ni nezakonito posegla v avtonomijo tožeče stranke. Z njim tožena stranka tudi ne posega v pravice in dolžnosti, ki jih tožeči stranki in njenemu rektorju nalagajo ZJF in podzakonski akti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka je na podlagi sodbe, izdane v zadevi, v kateri ji je bila dodeljena BPP, postala lastnica nepremičnine s parc. št. 2764/5. Iz upravnega spisa pa je razvidno, da je tožena stranka iz evidence GURS pridobila podatek o vrednosti nepremičnine št. 2764/1 in ne za parcelo št. 2764/5, zato je izpodbijana odločba (o vračilu prejete BPP) vsaj preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna ali nejasna vloga - zavrženje vloge
V dopolnitvah, h katerim je tožena stranka tožnika pozvala v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tožnik svoje nejasne in nepopolne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnil z navedbo konkretne zadeve, za katero želi brezplačno pravno pomoč in niti na katero dejanje v konkretni zadevi se njegova prošnja nanaša. Brez teh podatkov, ki jih mora vsebovati prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoč po 32. členu ZBPP, ostaja tožnikova vloga nejasna in nepopolna.
upravni spor - odgovor na tožbo - odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Stranka z interesom je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitnega nesporazuma, ker je menila, da tudi za odgovor na tožbo velja tako kratek rok, kot za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe, kar pa ni bilo mišljeno. Zato bo sodišče njen odgovor na tožbo upoštevalo kot pravočasen. Glede postavljenega roka za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe pa sodišče meni, da je bil sicer kratek, vendar še vedno primeren ob upoštevanju, da mora sodišče o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločiti v sedmih dneh. Iz navedenih razlogov sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo.