brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijani odločbi svojo odločitev utemeljil na verjetnosti izgleda za uspeh le glede temelja postavljenega odškodninskega zahtevka, ni pa se ukvarjal z njegovo utemeljenostjo po obsegu in višini. Vprašanje obsega in višine nastale škode je najprej dejansko vprašanje, katerega bo treba razjasniti in ugotoviti v dokaznem postopku, nato pa glede na ugotovljeno dejansko stanje uporabiti materialno pravo.
ZDavP-2 člen 352. ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - vpis v sodni register
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.
ZViS člen 55. Statut Univerze v Mariboru člen 190.
izvolitev v naziv - izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv - avtonomija univerze
Iz določb Zakona o visoke šolstvu je razvidna avtonomija univerze, ki izhaja tako iz 58. člena Ustave RS kot tudi iz 6. člena ZViS, ki določa, da je univerza avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni zavod s posebnim položajem. Univerza deluje po načelu avtonomije, ki ji med drugim zagotavlja tudi sprejemanje meril ter avtonomno ureditev in izvedbo samega postopka volitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regij v obdobju 2010-2015 točka 1.1.
javni razpis - pogoji za sofinanciranje - predmet javnega razpisa - namen javnega razpisa
Pri odločanju o prispelih vlogah je treba upoštevati tudi namen javnega razpisa, ki je v tem, da se omogoči sofinanciranje investicij, ki bodo predstavljale novo dejavnost ali širitev obstoječe dejavnosti ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z investicijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Tožnik lastno nezmožnost, da dokaže svojo nedolžnost, pojasnjuje le z abstraktnim sklicevanjem na zahtevnost konkretnega postopka ter na svojo pravno laičnost. Z navedenimi ugovori pa ni uspel prepričati sodišča, da odločitev tožene stranke, glede na okoliščine, ki jih je ta ugotovila v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem ter njegovo osebnostjo, v povezavi tudi s procesnimi jamstvi, na katera mora paziti kazensko sodišče po uradni dolžnosti, ni pravilna. Iz tožbenih navedb izhaja prej nasprotno, da tožnik pozna svoje pravice, ki jih ima v kazenskem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - odmiki objekta od parcelne meje
Tožnica kljub izrecnemu pozivu organa, naj vlogo ustrezno dopolni, ni predložila soglasja lastnikov sosednjih parcel za odmik objekta, ki je manjši od 3 m od parcelne meje. Zato je odločitev upravnega organa, da se njena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku- verjetni izgled za uspeh
Pravna ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
Zaradi spremenjenega načina izplačevanja je bila tožniku odvzeta ena mesečna invalidnina. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine v resnici šlo za odločanje o tožnikovi pravici. Prvostopenjski organ tožnikove vloge za izdajo odločbe ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
S spremenjenim načinom izplačevanja invalidnine (zamikom izplačil) je bil tožnik prikrajšan za enomesečni prejemek invalidnine. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja šlo za odločanje o tožnikovi pravici in prvostopenjski organ tožnikove vloge ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 279, 282. ZUS-1 člen 6, 6/2, 20, 20/3.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - obrazložitev upravnega akta - ničnost odločbe - upravni spor - tožbena novota
V obrazložitvi prvostopenjskega sklepa je navedeno le to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov za izjemni vpis, medtem ko obrazložitev drugostopenjskega sklepa povzema relevantne člene statuta, v zvezi z utemeljenostjo prošnje pa se navaja zgolj to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov in da je prvostopenjski organ prošnjo utemeljeno zavrnil. Ni pa v nobenem od sklepov obrazloženo, zakaj razlogi, ki jih je navajal tožnik, niso utemeljeni. Obrazložitev obeh aktov je tako pomanjkljiva, da se odločitve ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Upravni akt mora biti obrazložen do tolikšne mere, da je stranki zagotovljeno učinkovito pravno varstvo; to pa je lahko zagotovljeno le, če ima obrazložitev akta vsebino, določeno v 214. členu ZUP.
Sodišče ne more slediti stališču toženke, da tožbene navedbe o kršitvi pravil postopka pomenijo tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. V primeru očitanja procesnih kršitev ne gre za navajanje novih dejstev in dokazov.
Glede na zahtevek je Komisija za pritožbe študentov tožnikovo vlogo upravičeno smiselno štela kot zahtevo za izrek ničnosti. Vsebinsko je njena odločba pravilna, saj so napake v obeh sklepih sicer take, da ju je bilo treba odpraviti, niso pa podani razlogi za ničnost, ki jih določa 279. člen ZUP. V tem delu je bilo zato treba tožbo zavrniti. Sodišče ni sledilo predlogu toženke, naj tožbo v tem delu zavrže. Njeno sklicevanje na drugi odstavek 6. člena ZUS-1 kot razlog za zavrženje ni utemeljeno. To določilo namreč ne pomeni, da akt, izdan o izrednih pravnih sredstvih, ne more biti predmet upravnega spora, ampak želi le povedati, katerih tožbenih razlogov v takšnem upravnem sporu ni mogoče upoštevati.
Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 42. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 9.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - uveljavljanje plačilnih pravic
Upravni organ je v postopku z vpogledom v register plačilnih pravic po uradni dolžnosti ugotovil, da tožnica ni uveljavljala plačilnih pravic v obdobju dveh zaporednih let. Zato je izpodbijana odločitev upravnega organa, da se posamezne plačilne pravice izdvojijo v nacionalno rezervo, pravilna.
Pri odločanju o prošnjah za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato je odločanje sodišča zadržano in presoja se le, ali odločitev prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka. Tako ima tožena stranka prosto polje presoje, kateremu kriteriju iz 88. člena KZ-1 bo dala prednost in ga bo v konkretnih okoliščinah štela za odločujočega.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21a, 21b.
javni razpis - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje programov - bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev odločbe
V razlogih sklepa ni pojasnjeno, na kakšen način so se upoštevali posamezni kriteriji, oziroma na katerih dejanskih ugotovitvah temelji doseženo število točk po posameznih merilih. Razlogov, kljub obširnim in vsebinskim pritožbenim očitkom, tudi ne vsebuje sklep nadzornega odbora o pritožbi. Izpodbijana odločitev ostaja v poglavitnem delu, to je glede dejanske in pravne podlage za oceno, vsebinsko prazna in s tem bistveno pomanjkljiva, saj onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti narejene ocene. Čim razlogov ni, ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve, oziroma ji niti ni mogoče učinkovito ugovarjati, kar pomeni, da gre za pomanjkljivost obrazložitve, ki je bistvena in s tem za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločitve.
Izpodbijana odločitev je nepopolna oziroma bistveno pomanjkljiva, saj iz nje (in iz spisov) ni mogoče nedvoumno razbrati, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje in s tem tudi ni mogoče povsem izven vsakega dvoma presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno.
Delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe je le eno od petih meril iz Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO, zato ga ni mogoče naknadno, v teku razpisnega postopka, opredeliti kot izključujočega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - vložitev pritožbe
Prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči se zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za brezplačno pravno pomoč. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Temelj odškodninske odgovornosti tožeče stranke je podan že na podlagi pravnomočne kazenske sodbe. Odprto ostaja le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke. Zadeva, v zvezi s katero prosi tožeča stranka za odobritev brezplačne pravne pomoči, tako nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov
Tožeča stranka je s tem, ko je v prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in materialno odgovornostjo bivšo ženo kljub razvezi zakonske zveze navajala kot zakonsko partnerko, navajala neresnične podatke. Zato ji je bila, upoštevaje določbo 43. člena ZBPP, brezplačna pravna pomoč zaradi lažnega prikazovanja podatkov neupravičeno dodeljena.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/2, 23/2-1, 23/2, 23/3, 24.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Zakon ne razlikuje med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, in med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost (poleg opravljanja kakšne druge dejavnosti oziroma pridobivanja dohodka iz katerega drugega naslova oziroma vira, ne glede na to, ali gre za vir preživljanja, ki temelji na pridobljenih socialnih pravicah), temveč ju izenačuje (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Namen zakonske določbe je torej zagotovitev predkupne pravice tistim, ki zemljišče sami potrebujejo za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem za pridobivanje dohodka iz te dejavnosti, kar pa nedvomno ne izključuje kmeta, ki je upokojen, kot tudi ne osebe, ki je (sicer) v delovnem razmerju in ima tudi status kmeta.
Dejstvo, ali je oseba s statusom kmeta, ki konkurira za nakup določenega kmetijskega zemljišča, upokojena (ali v delovnem razmerju) in ima pravice iz socialne varnosti vezane na drug status in ne na status kmeta, nedvomno ni dejstvo, ki bi glede na določbo 23. člena ZKZ že vnaprej izključilo tako osebo pri uveljavljanju predkupne pravice, brez nadaljnjega ugotavljanja, ali ji kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Odločitev drugostopnega organa je zato iz teh razlogov nezakonita.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - za odločanje pristojen organ
O prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo (odškodnina), ki spada pod splošno pristojnost, je za odločanje o tožnikovi prošnji pristojno okrožno in ne delovno sodišče.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263/2, 263/4. ZKme-1 člen 45. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33, 33/1, 33/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - novo dejstvo
Prvostopenjski organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik in poročilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru. Navedeno je prejel dne 10. 7. 2012, takrat se je seznanil z novimi dejstvi, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.
Sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz tretjega odstavka Uredbe o ureditvi trga z vinom in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki izhajajo iz nepopolnega reklamnega materiala, niso upravičeni. Sporni računi so temeljili na artiklih, ki niso imeli označenega porekla in jih torej organ v postopku odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa tožniku ne bi smel priznati. Dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, pa je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP, saj je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, prvostopenjski organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov. To pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik torej tudi nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali že v prvotnem postopku in ki so bili prvostopenjskemu organu na razpolago.