Pravni pouk v izpodbijani odločbi, po katerem je „ta odločba v upravnem postopku dokončna“, ni pravilen. Iz podatkov predloženega spisa in iz vložene tožbe kot nesporno izhaja, da je tožnik sledil pravnemu pouku izpodbijane odločbe in da pritožbe, čeprav je le-ta dovoljena, zoper odločbo ni vložil. Zato izpodbijana odločba ni dokončna v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in kot takšna ne predstavlja akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je zato moralo tožbo zavreči kot nedovoljeno. Ker pa je tožnik ravnal po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložil tožbo namesto pritožbe, mu v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP rok za pritožbo zoper izpodbijano odločbo začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek
Ko gre za kazenski postopek, se razlaga, da načelo pravičnosti in morale terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja.
Organ za BPP je pravilno upošteval vse osebne okoliščine tožnika, ki izhajajo iz kazenskega in BPP spisa ter zaključil, da tožnik razume, česa je obdolžen in da stanje zadeve niti s pravnega, niti z dejanskega vidika ni zapleteno.
Pogoji za pridobitev štipendije iz javnega razpisa so bili jasni in enaki za vse kandidate, postopek je bil vnaprej jasno določen, dejstvo pa je, da tožeča stranka svoje vloge ni dopolnila pravočasno, pri čemer je bila opozorjena na posledice nepravočasne predložitve dokazil. Zato je neutemeljen ugovor kršitve procesnih pravil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dopolnitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Tožnik je že sam vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ki pa jo mora v skladu s sklepom sodišča popraviti oziroma dopolniti. Zato je mogoča presoja, da ne gre za tako enostavni civilni postopek, ki bi ga tožnik zmogel sam, brez strokovne pomoči. Posledično zadeva ni očitno nerazumna in ima prosilec glede na razloge razveze zakonske zveze (nevzdržnost) v zadevi verjetne izglede za uspeh, prav tako pa je zadeva tudi pomembna za njegov osebni in socialno - ekonomski položaj.
ZUJIK člen 114, 120. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 3/1, 12, 12/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - sestava strokovne komisije - strokovna presoja komisije - društvo v javnem interesu
Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče po navedenem, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev organa odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna.
Organ je upošteval 36. člena ZDru-1, saj iz ocenjevalnega lista, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je tožnik zato, ker ima status društva v javnem interesu, prejel 2 točki.
Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa zadeve, ima strokovna programska komisija javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti v RS pet članov in tajnika, ki nima pravice glasovanja, zato je bila komisija sestavljena pravilno in skladno z določbami 14. Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Tožbena navedba, da zahteve tožene stranke in inšpekcijskega ukrepa pod točko 1.a in 1.b ni mogoče izpolniti, je utemeljena, saj mora dopolnitev elaborata potrditi upravljavec ceste, to je Direkcija RS za ceste. Ker upravljavec ceste dopolnitve elaborata ni želel potrditi, ker se ni strinjal z ukrepom inšpektorja, gre torej za to, da inšpekcijski zavezanec naloženega ukrepa ne more izvršiti in ta ovira ni na njegovi strani, zato tudi ne more nositi posledic neizvršitve naloženega ukrepa.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263/2, 263/4. ZKme-1 člen 45. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33, 33/1, 33/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - novo dejstvo
Prvostopenjski organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik in poročilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru. Navedeno je prejel dne 10. 7. 2012, takrat se je seznanil z novimi dejstvi, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.
Sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz tretjega odstavka Uredbe o ureditvi trga z vinom in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki izhajajo iz nepopolnega reklamnega materiala, niso upravičeni. Sporni računi so temeljili na artiklih, ki niso imeli označenega porekla in jih torej organ v postopku odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa tožniku ne bi smel priznati. Dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, pa je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP, saj je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, prvostopenjski organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov. To pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik torej tudi nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali že v prvotnem postopku in ki so bili prvostopenjskemu organu na razpolago.
ZBPP člen 11, 12, 13, 22, 36. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni preseganje dohodkovnega cenzusa, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne BPP, ker so mu bili znani vsi dohodki tožnika. Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/2, 23/2-1, 23/2, 23/3, 24.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Zakon ne razlikuje med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, in med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost (poleg opravljanja kakšne druge dejavnosti oziroma pridobivanja dohodka iz katerega drugega naslova oziroma vira, ne glede na to, ali gre za vir preživljanja, ki temelji na pridobljenih socialnih pravicah), temveč ju izenačuje (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Namen zakonske določbe je torej zagotovitev predkupne pravice tistim, ki zemljišče sami potrebujejo za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem za pridobivanje dohodka iz te dejavnosti, kar pa nedvomno ne izključuje kmeta, ki je upokojen, kot tudi ne osebe, ki je (sicer) v delovnem razmerju in ima tudi status kmeta.
Dejstvo, ali je oseba s statusom kmeta, ki konkurira za nakup določenega kmetijskega zemljišča, upokojena (ali v delovnem razmerju) in ima pravice iz socialne varnosti vezane na drug status in ne na status kmeta, nedvomno ni dejstvo, ki bi glede na določbo 23. člena ZKZ že vnaprej izključilo tako osebo pri uveljavljanju predkupne pravice, brez nadaljnjega ugotavljanja, ali ji kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Odločitev drugostopnega organa je zato iz teh razlogov nezakonita.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačne pravice - neskladje med prijavljenO in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic
Upravičencu je lahko izplačano le tolikšno število plačilnih pravic, kot je ugotovljeno v odločbi o dodelitvi plačilnih pravic. Odločba o dodelitvi plačilnih pravic je tista, v kateri se ugotavlja dejansko stanje za ugotovitev obsega upravičenih površin. Upravičena površina je tista površina, na kateri se nahaja dejanska raba, za katero je (v obravnavanem primeru za leto 2007) mogoče prejeti plačilne pravice. Tožnik s tožbo zoper odločitev o izplačilu plačilnih pravic ne more več uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje ugotovljeno v postopku dodelitve plačilnih pravic.
Ker je bila odločba z dne 16. 3. 2009 (izplačilo plačilnih pravic) izdana na podlagi odločbe o dodelitvi plačilnih pravic z dne 24. 12. 2007, ki je bila pravnomočno odpravljena in izdana nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic z dne 23. 2. 2011 (pravnomočna), je imel organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bilo z izpodbijano odločbo ugodeno, zato z vloženo tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Glede na navedeno upravni spor ni dopusten.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - za odločanje pristojen organ
O prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo (odškodnina), ki spada pod splošno pristojnost, je za odločanje o tožnikovi prošnji pristojno okrožno in ne delovno sodišče.
prošnja za podaljšanje roka - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrženju prošnje tožnika za podaljšanje roka za vložitev zahtevka za izplačilo, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave.