dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje
V konkretni zadevi obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne posluje, na naslovu, na katerem je bilo podjetje ustanovljeno in na katerem naj bi tožnik bival, pa ni mogoče niti bivanje niti poslovanje. Tožena stranka je zato pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS.
sprememba študijskega programa - končanje študija po starem študijskem programu - uporaba prehodnih določb
Organa obeh stopenj sta prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Bistveno je, da se je sistem študija spremenil. Po prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo, visokošolski zavodi pa niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Sporni objekt predstavlja nelegalno gradnjo, saj investitorja nista pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga morala. Inšpektor je zato utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1, tožbeni ugovor, da bi moral izreči ukrep po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja), pa je neutemeljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju (peti odstavek 20. člena ZBPP) se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla lastništva 5 delnic.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa
Tožnik z delavcem pred nastopom dela ni podpisal pisne pogodbe o zaposlitvi in mu ni uredil prijave v socialna zavarovanja iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ZPDZC. Glede na ugotovljene nepravilnosti je tožniku izrečen ukrep v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 17. člena in v skladu z 17a. členom ZID. Na kraju samem je bila izdana ustna odločba na podlagi prvega odstavka 18. člena ZID in nato na podlagi drugega odstavka 18. člena ZID izdana pisna odločba.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe sodišče s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz. če po tem zakonu ne more biti stranka. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, saj po ZUS-1 ne more biti stranka v postopku presoje zakonitosti izpodbijanega akta, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s 17. členom ZUS-1 zavrglo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega zakonsko določen cenzus 13.780,00 EUR.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev ustavne pritožbe
Po določbi 51. člena ZUstS je treba ustavno pritožbo vložiti na Ustavno sodišče v roku 60 dni od prejema odločbe, s katero je bil pred rednimi sodišči postopek končan. Drugačnega dejanskega stanja, torej da ni zamudil prekluzivnega roka za vložitev ustavne pritožbe, tožnik v tožbi niti ne izkazuje. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da prošnja za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v konkretnem primeru nima verjetnega izgleda za uspeh.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 12/2, 12/3, 12/3-1, 68.
plačilo carinske dajatve - tarifna informacija - dvom v pravilnost tarifne uvrstitve - fizični in dokumentarni pregled blaga
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da uvrstitev uvoženega blaga v tarifno oznako, ki je bila določena s predloženo ZTI, ni bila upoštevana, saj je bila z analizo vzorcev, ki jo je carinski organ opravil zaradi preverjanja sprejete deklaracije na podlagi pooblastila iz točke b. prvega odstavka 68. člena CZ, ugotovljena drugačna uvrstitev uvoženega blaga.
licenca - podaljšanje licence - postopek vnovične izdaje licence - zavrnitev izdaje licence
V konkretnem primeru tožničino stališče, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 83. člena ZZdrS, zaradi česar meni, da ji za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine, ni treba opraviti specialističnega izpita, ni pravilno. Sodišče se strinja s stališčem iz izpodbijane odločitve, da se tožničina pravica, ki izhaja iz navedene določbe, nanaša na postopek podaljšanja in ne tudi na postopek vnovične izdaje licence. Tožnica je namreč zaprosila za podaljšanje licence, ki ji je bila izdana v letu 2006. Ne gre torej za podaljšanje licence, ki je bila tožnici izdana pred letom 2000, saj ji je le-ta prenehala, zaradi česar je ni mogoče podaljšati.
odmera davka v posebnih primerih - dohodek iz dejavnosti - DDV - inšpekcijski pregled blagajniškega poslovanja - inšpekcijski pregled osebnega računa - izbrisani podatki - neevidentiranje prihodkov - nepravilno vodenje evidenc nabave in porabe - nesorazmerje med prihodki in odhodki - cenitev davčne osnove - cenitev prihodkov - cenitev stroškov - izločitev nedopustnih dokazov
Odločba je bila izdana v predpisanem roku po prejemu tožnikovih pripomb na zapisnik in iz nje dejanska in pravna podlaga za cenitev davčne osnove nedvoumno izhaja.
Predhodni inšpekcijski pregled se je začel neposredno z ogledom, s fotografiranjem prvega od kasneje inšpiciranih računov, kar predstavlja eno od dopustnih alternativ začetka davčnega inšpekcijskega nadzora.
Ekskluzijskega pravila, ki bi preprečeval uporabo nezakonito pridobljenih dokazov ZUP ne vsebuje, ne vsebujeta ga niti ZUS-1 niti ZPP. Sam tožnik pa ni izkazal, da bi bile listine, katerih izločitev zahteva in na katerih temelji ocena davčne osnove, v nasprotju z ZDavP-2, ZUP ali ZUS-1, niti ni zatrjeval, da bi bila z uporabo teh listin kršena kakšna izmed človekovih pravic, določenih v URS.
S tem, ko so bili v enakem razmerju kakor prihodki povečani tudi odhodki, je bilo odločeno v tožnikovo korist. Tožnik nižje davčne osnove ni uspel dokazati.
nepremično premoženje večje vrednosti - odmera davka na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - z Ustavo neskladen predpis - blanketna določba - prekinitev postopka
Potrebno je vložiti zahtevo za oceno ustavnosti blanketnih določb 193. in 244. člena ZUJF,ki so podlaga za izpodbijano odločitev, s katero je davčni organ tožniku odmeril davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odpravljena odločba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je izpodbijala odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena ter zadeva vrnjena (v celoti) v ponovno odločanje organu prve stopnje. To pa predstavlja oviro za sprožitev upravnega spora.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Solidarna odgovornost davčnega zavezanca se uporablja širše, torej pri vseh poslih, katerih namen je izogibanje plačila DDV. Pogoj pa je, da je v zvezi z transakcijo podan subjektivni element davčnega zavezanca, torej vedenje davčnega zavezanca ki se mu nalaga subjektivna odgovornost. Izkazane morajo biti objektivne okoliščine, ki izkazujejo subjektivni element.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za pravico do odbitka DDV objektivne okoliščine - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Pravica do odbitka vstopnega DDV bi bila tožniku utemeljeno zavrnjena, če bi se iz objektivnih okoliščin lahko zaključilo, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti (subjektivni element), da so transakcije, na podlagi katerih je odbijal vstopni DDV, povezane z goljufijo. Pomembna je zlasti ocena ali je bil tožnik neskrben v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
Z obrazložitvijo v izpodbijani odločbi je zadoščeno določbi 214. člena ZUP, saj so v bistvenem v njej navedeni dejanski in pravni razlogi za odločitev, kar pomeni, da je tožniku s tem omogočena učinkovita uporaba pravnih sredstev, sodišču pa preizkus materialne zakonitosti odločbe.
ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 4, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije - društvo v javnem interesu
Zgolj navedba, da gre za edini srbski (ciriličen) nacionalni projekt (to je podal tožnik šele v pripravljalni vlogi), v odsotnosti drugih izkazanih okoliščin o (domnevno) pristranskem odločanju komisije, zlasti glede na druge prijavljene projekte in njihovega (ne)enakopravnega obravnavanja, ne zadošča. Boljša ocena projektov drugih prijavljenih prijaviteljev zato za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov) ter tajnika, za imenovanje te komisije pa je bilo pridobljeno tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje. V to komisijo so bile imenovane tudi osebe z ustreznimi izkušnjami oziroma delovanjem na tem področju.
Sporno je, ali je organ pri svoji odločitvi upošteval 36. člen ZDru-1. Ker je tožnikov projekt prejel 2 točki po tem kriteriju, to pomeni, da ta tožnikov očitek ne drži.
V konkretnem primeru ni izkazano, da je naslovnik pisanja tudi zaposlen na naslovu, kamor mu je poskušano vročanje pisanja, zato tudi ni izpolnjen zakonski pogoj za fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP. V obravnavanem primeru vabilo ni bilo v redu vročeno in zato niso izpolnjeni pogoji za sankcijo po tretjem odstavku 73. člena ZUP.
ZUJIK člen 102a. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinih dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije društvo v javnem interesu
V 102. a členu ZUJIK, na čigar podlagi je sprejet med drugim Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbor kulturnih programov in kulturnih projektov, tudi izrecno izključuje uporabo tega zakona, torej ZUJIK-a, pri izboru projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in se za te postopek uporabljajo predpisi, ki urejajo izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike. Organ se je torej pri svoji odločitvi oprl na pravilno pravno podlago.
Nezadostno doseženo število točk tožnikovega projekta glede na že vnaprej znana merila, zaradi česar tožnikova vloga ni bila uspešna, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča, zlasti ob upoštevanju, da iz tožbe ne izhaja, da bi toženka za različne udeležence uporabila merila različno oziroma da bi pri tožniku ali drugih udeležencih uporabila merila, ki niso bila predvidena.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovnih programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov), kar je dopustno število, člani imenovane komisije pa prihajajo iz različnih, vendar glede na predmet javnega razpisa povezanih inštitucij oziroma področij. Ob odsotnosti konkretnih navedb o spornem poslovanju komisije, ta tožbeni očitek ne vzdrži sodne presoje.
Ker gre za projekt, ki se sofinancira iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in ne za projekt v okviru javnega razpisa za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, se tožnikov status društva v javnem interesu pri ocenjevanju ni upošteval, tega pa tudi niso določali ne osnovni in tudi ne posebni pogoji razpisa, kot tudi ne merila razpisa.