dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje
V konkretni zadevi obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne posluje, na naslovu, na katerem je bilo podjetje ustanovljeno in na katerem naj bi tožnik bival, pa ni mogoče niti bivanje niti poslovanje. Tožena stranka je zato pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS.
licenca za delo na področju splošne medicine - podaljšanje licence - specialistični izpit
Tožnik specialističnega izpita ni opravil, zato je licenco pridobil na podlagi drugega odstavka 83. člena ZZdrS in ne tretjega odstavka 83. člena istega zakona. Ker je nesporno, da tožniku ni bila izdana licenca za področje splošne medicine do 1. 1. 2000, ampak kasneje, to je 27. 12. 2006, bi moral za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine za obdobje po 1. 1. 2007 opraviti specialistični izpit. Ker tega ni opravil, tudi ni pravne podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZUJIK člen 102a. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinih dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije društvo v javnem interesu
V 102. a členu ZUJIK, na čigar podlagi je sprejet med drugim Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbor kulturnih programov in kulturnih projektov, tudi izrecno izključuje uporabo tega zakona, torej ZUJIK-a, pri izboru projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in se za te postopek uporabljajo predpisi, ki urejajo izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike. Organ se je torej pri svoji odločitvi oprl na pravilno pravno podlago.
Nezadostno doseženo število točk tožnikovega projekta glede na že vnaprej znana merila, zaradi česar tožnikova vloga ni bila uspešna, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča, zlasti ob upoštevanju, da iz tožbe ne izhaja, da bi toženka za različne udeležence uporabila merila različno oziroma da bi pri tožniku ali drugih udeležencih uporabila merila, ki niso bila predvidena.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovnih programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov), kar je dopustno število, člani imenovane komisije pa prihajajo iz različnih, vendar glede na predmet javnega razpisa povezanih inštitucij oziroma področij. Ob odsotnosti konkretnih navedb o spornem poslovanju komisije, ta tožbeni očitek ne vzdrži sodne presoje.
Ker gre za projekt, ki se sofinancira iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in ne za projekt v okviru javnega razpisa za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, se tožnikov status društva v javnem interesu pri ocenjevanju ni upošteval, tega pa tudi niso določali ne osnovni in tudi ne posebni pogoji razpisa, kot tudi ne merila razpisa.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Solidarna odgovornost davčnega zavezanca se uporablja širše, torej pri vseh poslih, katerih namen je izogibanje plačila DDV. Pogoj pa je, da je v zvezi z transakcijo podan subjektivni element davčnega zavezanca, torej vedenje davčnega zavezanca ki se mu nalaga subjektivna odgovornost. Izkazane morajo biti objektivne okoliščine, ki izkazujejo subjektivni element.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana člen 4, 4/3, 4/3-6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa - skladnost javnega razpisa s pravno podlago
Prvostopenjski organ je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi pogoja (da vlagatelji pridobijo pravico do statusa izvajalca ter do sofinanciranja programov, če nimajo tekočih sodnih sporov s toženko in njenimi povezanimi osebami), ki ni v skladu s Pravilnikom o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana, kar pomeni, da ga ne bi smel uporabiti.
Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode člen 43. ZOPNN člen 44g. ZUP člen 67, 67/2.
naravna nesreča - javni poziv - sredstva za odpravo škode na zalogah - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Sestavni del javnega poziva so tudi obrazci za vloge upravičencev. Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazcev tudi zahtevane priloge, tudi potrdilo zapriseženega sodnega cenilca ali pooblaščenega cenilca Slovenskega inštituta za revizijo o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - neupravičena obogatitev
Tožnik za vložitev tožbe zaradi neupravičene obogatitve ne navaja nobenih pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil obračun javnega podjetja B. d.o.o. glede na stanovanjsko površino, ki jo ima tožnik, nepravilen. Ker objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.
nepremično premoženje večje vrednosti - odmera davka na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - z Ustavo neskladen predpis - blanketna določba - prekinitev postopka
Potrebno je vložiti zahtevo za oceno ustavnosti blanketnih določb 193. in 244. člena ZUJF,ki so podlaga za izpodbijano odločitev, s katero je davčni organ tožniku odmeril davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju (peti odstavek 20. člena ZBPP) se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla lastništva 5 delnic.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega zakonsko določen cenzus 13.780,00 EUR.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za pravico do odbitka DDV objektivne okoliščine - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Pravica do odbitka vstopnega DDV bi bila tožniku utemeljeno zavrnjena, če bi se iz objektivnih okoliščin lahko zaključilo, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti (subjektivni element), da so transakcije, na podlagi katerih je odbijal vstopni DDV, povezane z goljufijo. Pomembna je zlasti ocena ali je bil tožnik neskrben v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - pravica do sodnega varstva - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni ukrep nima možnosti, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1 ima pa možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Tožeča stranka torej za presojo zakonitosti odločbe tožene stranke o izrednih ukrepih ni aktivno legitimirana, je pa legitimirana, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa.
Tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe ni povsem izključena, saj se pri odločanju o povrnitvi škode ugotavlja višina poplačila za primer „če bi izredni ukrep ne bil izrečen“, to pa lahko vključuje tudi presojo, ali so bili razlogi za izredni ukrep iz 253.a člena ZBan-1, v konkretnem primeru pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in s tem za stečaj banke, sploh podani. Tožeči stranki, z ozirom na premoženjskopravno naravo njenih upravičenj, pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo sodnega varstva v ZBan-1 ni odvzeta, obenem pa to pomeni, da tožeča stranka tudi ne izkazuje legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
V obravnavanem primeru je gradbeni inšpektor kot strokovnjak odločil, da je najprimernejši način za vzpostavitev zakonitega stanja, odstranitev nelegalno zgrajenih delov objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Sodišče nima razlogov, da taki odločitvi ne bi sledilo, saj je namen inšpekcijskega ukrepa pri nelegalni gradnji prav ta, da se vzpostavi legalno stanje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Sporni objekt predstavlja nelegalno gradnjo, saj investitorja nista pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga morala. Inšpektor je zato utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1, tožbeni ugovor, da bi moral izreči ukrep po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja), pa je neutemeljen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - dozidava objekta - namembnost objekta - namembnost dozidave
Posamični deli iste stavbe imajo lahko različne namembnosti, tako je lahko npr. stanovanjski stavbi prizidan poslovni objekt, in to ne glede na to, kako se stika z osnovnim objektom in kako je pokrit.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnice, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - več objektov na istem zemljišču
Plačilo komunalnega prispevka je vezano na objekt, kar pomeni, da če je na zemljišču več objektov, je potrebno plačati komunalni prispevek za vsakega izmed njih, in pri odmeri komunalnega prispevka ni mogoče upoštevati plačanega komunalnega prispevka za drug objekt, ki se nahaja na istem zemljišču.
ZZ člen 1, 1/3, 36, 36/2. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 16/1-9, 21. ZUS-1 člen 32, 32/4.
javni zavod - RTV Slovenija - imenovanje generalnega direktorja - obnova postopka - zadržanje odločitve o imenovanju - začasna odredba - stvarna pristojnost - delovni spor
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.