inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Vzdrževanje objekta po naravi stvari pomeni vzdrževanje obstoječega objekta in ne objekta, ki ga ni več. Poleg tega je bilo investicijsko vzdrževanje opredeljeno kot dela, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta, zato tožnik tudi s tožbenimi navedbami, da je poškodovano konstrukcijo (zidove in streho) z uporabo novih materialov le popravil, ne more utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 6, 6/1, 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - zavezanec za oddajo odpadkov - gradbeni odpadki
Tožnik ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da gre za odpadke, ki so nastali pri rušitvi prizidka, katere edini investitor je bil on. Zato je določitev tožnika za zavezanca za oddajo odpadkov pravilna in zakonita, njegov ugovor, da je za določitev zavezanca za oddajo odpadkov bistveno lastništvo gradbenih odpadkov in nepremičnine, na kateri se gradbeni odpadki nahajajo, pa ni utemeljen.
nujna vzdrževalna dela na stavbi - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del
V zadevi ni sporno, da je tožnica kot solastnica objekta opustila njegovo vzdrževanje, saj v tožbi priznava, da je hiša dejansko v slabem stanju in da bi jo bilo treba temeljito obnoviti, ne pa le sanirati po posameznih delih. Prav tako ni sporno, da so stavbni elementi, na katere se nanaša izvedba naloženih del, dotrajani. Sodišče zato nima pomislekov v zaključek, da je stavba dotrajana do te mere, da to vpliva tudi na njen izgled.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - več objektov na istem zemljišču
Plačilo komunalnega prispevka je vezano na objekt, kar pomeni, da če je na zemljišču več objektov, je potrebno plačati komunalni prispevek za vsakega izmed njih, in pri odmeri komunalnega prispevka ni mogoče upoštevati plačanega komunalnega prispevka za drug objekt, ki se nahaja na istem zemljišču.
Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.
V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku sicer ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (razen v nadaljevanju naštetih primerih), vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da upravni organ po začetku stečajnega postopka ne bi smel voditi odmernega postopka, ki ga začne po uradni dolžnosti, ko na podlagi vložene zavezančeve napovedi, v kateri so podatki, potrebni za odmero, ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.
Ali bo toženka prišla do poplačila terjatve oz. ali so za to podane ovire z vidika petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, pa bo na podlagi morebitne prijave odločalo sodišče v stečajnem postopku.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v obrazcu, v rubriki-ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja: stanovanja ali hiše, v kateri živi, sicer obkrožil "NE". Sodišče pa glede na to, da predlaga dodelitev BPP zaradi poskusa odprodaje oziroma obremenitve spornega stanovanja, katerega naj bi po njegovem zatrjevanju nezakonito skušali prodati, ter opombe, da je zanj lastništvo stanovanja sporno, kljub temu, da je tožena stranka z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila lastništvo tožnika na spornem stanovanju, zaključuje, da tožnik ni navajal neresničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, saj ni zamolčal obstoja spornega stanovanja. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
Tožnik zahtevanih dokazil o pravici graditi za zemljišče, katerega solastnik je, ni predložil, saj za gradnjo na slednjem nima soglasja solastnice zemljišča.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - zemljišče v skupni lastnini - soglasje skupnih lastnikov
Če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini, je potrebno za določitev uporabnika in načina rabe kmetijskega zemljišča soglasje več kot polovice lastnikov.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
15-dnevni rok za za prevzem pošiljke je pričel teči 10. 12. 2013 in se je iztekel 24. 12. 2013. Na ta dan se šteje, da je bila opravljena vročitev in od tega dne dalje teče tudi 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ta se je iztekel 23. 1. 2014, iz tožbe pa izhaja, da je tožnik tožbo vložil priporočeno po pošti 24. 1. 2014 (ki jo je sodišče prejelo 27. 1. 2014), torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - socialni spor
Tožena stranka ni razjasnila vsebine tožnikove vloge, smisla strankinega zahtevka pa organ ne more sam ugotavljati ali predpostavljati. Zato je preuranjeno sklepanje tožene stranke, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu 24. člena ZBPP.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 15-3, 20, 20/1, 23, 23/1, 23/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - kumulacija zahtevkov
Čeprav postopek za razvezo zakonske zveze in iz tega izvirajoči spori, o katerih sodišče odloča v istem postopku in med katere sodi tudi ureditev razmerij med starši in otroki, glede na ureditev po ZOdvT predstavljajo isto zadevo, to ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov. Zato sodišče ne sledi nekaterim stališčem iz sodne prakse, da v primeru pravdnega postopka, ki teče zaradi razveze zakonske zveze in hkrati zaradi ureditve razmerij med starši in otroki, glede na obvezno kumulacijo zahtevkov vrednost predmeta v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZodvT. Po mnenju sodišča je treba v takšnem primeru posebej določiti vrednost predmeta iz naslova zakonskega spora po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in posebej vrednost predmeta iz naslova spora iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT ter nato uporabiti določbo prvega odstavka 20. člena ZOdvT, po kateri se vrednosti več predmetov seštevajo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načeli pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Ko se odloča o dodelitvi BPP v kazenski zadevi, je treba na prvem mestu presojati, ali so glede na podatke spisa kakšne realne možnosti, da bi bil prosilec lahko oproščen, ali pa takih realnih možnosti ni. Pri vseh kaznivih dejanjih, kjer gre za pregon na predlog oškodovanca, je treba upoštevati, da lahko oškodovanec predlog tudi umakne.
Ni mogoče trditi, da je v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, če nekdo pričakuje, da bo oproščen. Pojem „interes pravičnosti“ pa ima drug pomen. Tretji odstavek 24. člena ZBPP tega pogoja ne omenja, pač pa je uporabljen v 6. členu EKČP, pozna ga tudi priporočilo Evropske komisije o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih z dne 27. 11. 2013. Pojem „interes pravičnosti“ je treba razlagati kot razlog za to, da se BPP dodeli. Pogoj, da je pričakovanje prosilca v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, pa je mišljen kot razlog, zaradi katerega naj se prošnja za BPP zavrne.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/1-7. ZUP člen 9, 35, 62, 62/1, 146, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - jezik v postopku - izločitev uradne osebe - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave
Predmet spora je odločba, s katero je toženka zavrnila prošnjo (tožnikovega delodajalca) za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tožniku v RS zaradi zaposlitve ali dela ter odločila še, da je tožniku prepovedan vstop v državo v trajanju 1 leto po pravnomočnosti te odločbe.
To, da je v postopku sodelovala uradna oseba, ki je predhodno v drugem upravnem postopku za izdajo dovoljenja za prebivanje tožniku v RS izdala zavrnilno odločbo, samo po sebi ne pomeni izločitvenega razloga.
Vse občevanje upravnega organa in strank v postopku je pravilno potekalo zgolj pisno v slovenskem jeziku.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je obrazložitev odločitve v tolikšni meri protislovna in pomanjkljiva, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Poleg tega tožniku pred izdajo odločbe niso bila predočena dejstva, na podlagi katerih je toženka sklepala, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki utegnejo vplivati na odločitev, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da organ za brezplačno pravno pomoč do izdaje izpodbijane odločbe ni bil obveščen o vložitvi predloga. Navedeno pomeni, da tožnik v zadevi v zvezi s postopkom osebnega stečaja, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnil drugega pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Z omenjeno odločbo je bil izrecno opozorjen na posledico, ki bo sledila, če predloga za osebni stečaj ne bo vložil v določenem roku, oziroma če o vložitvi predloga organa za brezplačno pravno pomoč ne bo obvestil v določenem roku.
gradbeno dovoljenje - izdelava projekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
66. člen ZGO-1 določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora preveriti pristojni upravni organ. Preveriti mora, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ali je investitor predložil dokazila, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in ali ima investitor pravico graditi. V konkretnem primeru ni pravilno ugotovljeno dejstvo, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ki je eden izmed pogojev, določenih v 66. členu ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov
Glede na podatke v spisu je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času, ko je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ni bila več poročena, kar sledi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I P 194/2010 z dne 10. 9. 2010. Navajanje tožnice v tožbi, da še vedno živi skupaj z bivšim možem oziroma da imata prijavljeno skupno bivališče in da ga ona šteje za izvenzakonskega partnerja, je po mnenju sodišča pravno nerelevantno. Tožnica je v prošnji napisala, da je status njenega partnerja mož, zato kakršnekoli drugačne razlage v zvezi s tem, kakšen naj bi njun odnos v resnici bil, ni pomembno. S podpisom se je tožnica zavezala k resničnosti navedenih izjav, prav tako pa je bila opozorjena na posledice lažnega prikazovanja podatkov.
povprečnina - izplačilo povprečnine - upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v roku 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz tožbe in podatkov spisa izhaja, da je bilo sporno dejanje storjeno najkasneje z izplačilom, to je dne 28. 12. 2011, zato je bila tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti dne 14. 3. 2012, vložena prepozno, po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki se je iztekel dne 27. 1. 2012.
Tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval in tudi ne izkazal, da bodo spremembe v poslovnem prostoru pomenile poslabšanje za kakšen drug del nepremičnine, konkretno za njegov del. Prav tako tudi ni zatrjeval, do bo z deli poseženo v skupne dele stavbe. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo upravnih organov, da za spremembo namembnosti v posameznem delu stavbe soglasje etažnih lastnikov ni potrebno.