upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnice, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku sicer ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (razen v nadaljevanju naštetih primerih), vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da upravni organ po začetku stečajnega postopka ne bi smel voditi odmernega postopka, ki ga začne po uradni dolžnosti, ko na podlagi vložene zavezančeve napovedi, v kateri so podatki, potrebni za odmero, ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.
Ali bo toženka prišla do poplačila terjatve oz. ali so za to podane ovire z vidika petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, pa bo na podlagi morebitne prijave odločalo sodišče v stečajnem postopku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - določitev višine nadomestila - merila za odmero - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev - obrazložitev odločbe
Toženka oziroma občina, ki posreduje podatke davčnemu organu, razlikuje kmetijsko rabo v ožjem pomenu in rabo objekta v okviru kmetijske dejavnosti, kjer dopolnilno dejavnost predelave mleka šteje za poslovno dejavnost, kar pomeni nekmetijsko rabo objekta. Razlog za to razlikovanje ni jasen oziroma spoznaven na prvi pogled, zato bi morala toženka pojasniti, kje ima podlago zanj oziroma katere fizične osebe kot zavezanke in v katerih primerih le „kmetijsko rabijo“ objekt. To velja toliko bolj, ker k „poslovni rabi“ objektov poleg predelave očitno šteje tudi pridelavo mleka, ki jo je smiselno težko izključiti iz kmetijske rabe, neglede na to, kako ozko je opredeljena. Šele na podlagi ustrezne obrazložitve navedenih okoliščin bo tožniku omogočeno, da se opredeli do tega, da zaradi ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo proizvodnje in predelave mleka utemeljeno ni bil deležen oprostitve plačila NUSZ, sodišču pa, da preizkusi pravilnost in zakonitost take odločitve.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Vzdrževanje objekta po naravi stvari pomeni vzdrževanje obstoječega objekta in ne objekta, ki ga ni več. Poleg tega je bilo investicijsko vzdrževanje opredeljeno kot dela, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta, zato tožnik tudi s tožbenimi navedbami, da je poškodovano konstrukcijo (zidove in streho) z uporabo novih materialov le popravil, ne more utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 5, 6, 6/5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina pomoči - višina podpore - sprememba predpisa - poseg v pričakovane pravice
Tožnik se je v septembru 2012 odločil za investicijo na podlagi tedaj veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takratna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 43/12. Ta je v petem odstavku 6. člena določala, da so referenčni stroški podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in za višino obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju podpor ter da referenčne stroške za obdobje od 2009 do 2013 z upoštevanjem višine spremenljivih stroškov za leto 2009 prikazuje priloga I, ki je sestavni del te uredbe.
To brez dvoma kaže, da je imel tožnik določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe 43/12. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.
ZZ člen 1, 1/3, 36, 36/2. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 16/1-9, 21. ZUS-1 člen 32, 32/4.
javni zavod - RTV Slovenija - imenovanje generalnega direktorja - obnova postopka - zadržanje odločitve o imenovanju - začasna odredba - stvarna pristojnost - delovni spor
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
15-dnevni rok za za prevzem pošiljke je pričel teči 10. 12. 2013 in se je iztekel 24. 12. 2013. Na ta dan se šteje, da je bila opravljena vročitev in od tega dne dalje teče tudi 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ta se je iztekel 23. 1. 2014, iz tožbe pa izhaja, da je tožnik tožbo vložil priporočeno po pošti 24. 1. 2014 (ki jo je sodišče prejelo 27. 1. 2014), torej prepozno.
povprečnina - izplačilo povprečnine - upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v roku 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz tožbe in podatkov spisa izhaja, da je bilo sporno dejanje storjeno najkasneje z izplačilom, to je dne 28. 12. 2011, zato je bila tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti dne 14. 3. 2012, vložena prepozno, po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki se je iztekel dne 27. 1. 2012.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 15-3, 20, 20/1, 23, 23/1, 23/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - kumulacija zahtevkov
Čeprav postopek za razvezo zakonske zveze in iz tega izvirajoči spori, o katerih sodišče odloča v istem postopku in med katere sodi tudi ureditev razmerij med starši in otroki, glede na ureditev po ZOdvT predstavljajo isto zadevo, to ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov. Zato sodišče ne sledi nekaterim stališčem iz sodne prakse, da v primeru pravdnega postopka, ki teče zaradi razveze zakonske zveze in hkrati zaradi ureditve razmerij med starši in otroki, glede na obvezno kumulacijo zahtevkov vrednost predmeta v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZodvT. Po mnenju sodišča je treba v takšnem primeru posebej določiti vrednost predmeta iz naslova zakonskega spora po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in posebej vrednost predmeta iz naslova spora iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT ter nato uporabiti določbo prvega odstavka 20. člena ZOdvT, po kateri se vrednosti več predmetov seštevajo.
ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. URS člen 18, 21, 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - vklepanje - policijsko spremstvo - zavrženje tožbe
Upravno sodišče ni pristojno za izvajanje sodnega nadzora nad delom kazenskega sodišča ter nad uresničevanjem in varstvom ustavnih pravic v postopku pred kazenskim sodiščem. Tožbo, vloženo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, je treba v delu, ki se nanaša na dejanja, izvedena s privedbo tožnika na glavno obravnavo ter tekom glavnih obravnav, zavreči, saj ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v pritožbenem postopku v kazenskem postopku.
Kar zadeva del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na sodno varstvo pravic v zvezi z prevozom od ZPKZ do sodne dvorane, sodišče ugotavlja, da sporna dejanja prevozov očitno ne posegajo v tožnikovo pravico iz 34. člena v zvezi z 21. členom Ustave in zato očitno tudi ne v pravico iz 18. člena Ustave. Ta del tožbenega zahtevka je moralo sodišče zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi z 2. odstavkom 4. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je kot mati mladoletnih oziroma šolajočih se hčera po zakonu dolžna plačevati preživnino, ki jo bo sodišče določilo glede na potrebe upravičenk in zmožnosti tožnice kot zavezanke. V predmetni zadevi zato tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
javni razpis - razveljavitev javnega razpisa - obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - resolucija
Z izpodbijanim obvestilom je tožena stranka obvestila tožečo stranko, da je bila v Uradnem listu RS objavljena razveljavitev javnega razpisa ter da ji bo vrnjena prijava na razpis. Z omenjenim obvestilom, ki se izpodbija v upravnem sporu, pa ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke v upravni zadevi.
Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije ne predstavlja splošnega akta, s katerim bi bilo mogoče uvajati pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Resolucija je namreč politični, deloma tudi strokovni akt. Tako na podlagi resolucije tožeča stranka ni mogla pridobiti nobene pravice neposredno ali posredno preko potencialnega javnega razpisa.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načeli pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Ko se odloča o dodelitvi BPP v kazenski zadevi, je treba na prvem mestu presojati, ali so glede na podatke spisa kakšne realne možnosti, da bi bil prosilec lahko oproščen, ali pa takih realnih možnosti ni. Pri vseh kaznivih dejanjih, kjer gre za pregon na predlog oškodovanca, je treba upoštevati, da lahko oškodovanec predlog tudi umakne.
Ni mogoče trditi, da je v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, če nekdo pričakuje, da bo oproščen. Pojem „interes pravičnosti“ pa ima drug pomen. Tretji odstavek 24. člena ZBPP tega pogoja ne omenja, pač pa je uporabljen v 6. členu EKČP, pozna ga tudi priporočilo Evropske komisije o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih z dne 27. 11. 2013. Pojem „interes pravičnosti“ je treba razlagati kot razlog za to, da se BPP dodeli. Pogoj, da je pričakovanje prosilca v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, pa je mišljen kot razlog, zaradi katerega naj se prošnja za BPP zavrne.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov
Glede na podatke v spisu je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času, ko je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ni bila več poročena, kar sledi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I P 194/2010 z dne 10. 9. 2010. Navajanje tožnice v tožbi, da še vedno živi skupaj z bivšim možem oziroma da imata prijavljeno skupno bivališče in da ga ona šteje za izvenzakonskega partnerja, je po mnenju sodišča pravno nerelevantno. Tožnica je v prošnji napisala, da je status njenega partnerja mož, zato kakršnekoli drugačne razlage v zvezi s tem, kakšen naj bi njun odnos v resnici bil, ni pomembno. S podpisom se je tožnica zavezala k resničnosti navedenih izjav, prav tako pa je bila opozorjena na posledice lažnega prikazovanja podatkov.
ZZDej člen 42. ZJZP člen 42, 58, 58/3. ZUP člen 154, 154/1.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - osnovna zdravstvena dejavnost - zobozdravstvo - javni razpis - razpisni pogoji - dostopnost ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami gibalne oviranosti - ustna obravnava - preverjanje izjav in dokazil
V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom.
Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe.
Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da organ za brezplačno pravno pomoč do izdaje izpodbijane odločbe ni bil obveščen o vložitvi predloga. Navedeno pomeni, da tožnik v zadevi v zvezi s postopkom osebnega stečaja, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnil drugega pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Z omenjeno odločbo je bil izrecno opozorjen na posledico, ki bo sledila, če predloga za osebni stečaj ne bo vložil v določenem roku, oziroma če o vložitvi predloga organa za brezplačno pravno pomoč ne bo obvestil v določenem roku.
gradbeno dovoljenje - izdelava projekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
66. člen ZGO-1 določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora preveriti pristojni upravni organ. Preveriti mora, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ali je investitor predložil dokazila, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in ali ima investitor pravico graditi. V konkretnem primeru ni pravilno ugotovljeno dejstvo, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ki je eden izmed pogojev, določenih v 66. členu ZGO-1.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje - tožba v upravnem sporu
O istem zahtevku ni mogoče (ponovno) odločati v dveh različnih postopkih. Toženka je o istem zahtevku tožnika že odločila z upravnih aktom, ki se nahaja tudi v upravnem spisu. Sodišče je torej ključno pravno relevantno okoliščino preverilo in ob tem, da tožnik tej ugotovitvi ne nasprotuje, presodilo, da je izpodbijani akt zakonit. To pomeni, da ne drži tožbeni ugovor, da izpodbijani akt nima obrazložitve, ampak je tožnik podal tožbo brez vsebinskega ugovora, ki bi se nanašal na okoliščino, na katero je oprt izpodbijani akt.