tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
15-dnevni rok za za prevzem pošiljke je pričel teči 10. 12. 2013 in se je iztekel 24. 12. 2013. Na ta dan se šteje, da je bila opravljena vročitev in od tega dne dalje teče tudi 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ta se je iztekel 23. 1. 2014, iz tožbe pa izhaja, da je tožnik tožbo vložil priporočeno po pošti 24. 1. 2014 (ki jo je sodišče prejelo 27. 1. 2014), torej prepozno.
Tožnik zahtevanih dokazil o pravici graditi za zemljišče, katerega solastnik je, ni predložil, saj za gradnjo na slednjem nima soglasja solastnice zemljišča.
povprečnina - izplačilo povprečnine - upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v roku 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz tožbe in podatkov spisa izhaja, da je bilo sporno dejanje storjeno najkasneje z izplačilom, to je dne 28. 12. 2011, zato je bila tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti dne 14. 3. 2012, vložena prepozno, po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki se je iztekel dne 27. 1. 2012.
ZZDej člen 42. ZJZP člen 42, 58, 58/3. ZUP člen 154, 154/1.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - osnovna zdravstvena dejavnost - zobozdravstvo - javni razpis - razpisni pogoji - dostopnost ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami gibalne oviranosti - ustna obravnava - preverjanje izjav in dokazil
V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom.
Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe.
Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.
zbornični prispevek - plačilo zborničnega prispevka - članstvo v zbornici - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pogoj za plačilo zborničnega prispevka je članstvo v zbornici. V zadevi je sporno, ali je tožnik bil v letu 2012 član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Iz dopisa z dne 25. 2. 2014 izhaja, da tožnik ni bil nikoli zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost ter da je bil dejansko vključen v prostovoljno zavarovanje kot brezposelna oseba. Omenjena ugotovitev se po presoji sodišča v celoti sklada z navedbami in dokazili tožnika v tožbi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje zadeve in zanj nepravilno uporabila materialno pravo.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - zemljišče v skupni lastnini - soglasje skupnih lastnikov
Če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini, je potrebno za določitev uporabnika in načina rabe kmetijskega zemljišča soglasje več kot polovice lastnikov.
mednarodna zaščita - nastanitev na zasebnem naslovu - - denarno nadomestilo - obiskovanje osnovne šole
Sodišče dopušča možnost, da bi bila določba tretjega odstavka 93. člena ZMZ, po kateri se osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ima status dijaka ali študenta in v RS nima zavezancev za preživljanje, obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu podaljša za čas rednega šolanja, vendar ne dlje, kot do dopolnjenega 26 leta starosti, v posamičnem primeru nedopustno diskriminatorna za osebo z mednarodno zaščito, ki obiskuje osnovno šolo, in sicer glede na konkretne okoliščine primera, vendar teh okoliščin tožnik v tem upravnem sporu ni izkazal oziroma jih niti ni zatrjeval. Vendar pa je tožena stranka storila napako, ker ob obravnavanju tožnikovega zahtevka ni upoštevala določila četrtega odstavka 93. člena ZMZ, po katerem je oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kot mladoletnik brez spremstva bivala v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi in je medtem postala polnoletna, dve leti po preteku bivanja v tej nastanitvi upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu.
javni razpis - razveljavitev javnega razpisa - obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - resolucija
Z izpodbijanim obvestilom je tožena stranka obvestila tožečo stranko, da je bila v Uradnem listu RS objavljena razveljavitev javnega razpisa ter da ji bo vrnjena prijava na razpis. Z omenjenim obvestilom, ki se izpodbija v upravnem sporu, pa ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke v upravni zadevi.
Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije ne predstavlja splošnega akta, s katerim bi bilo mogoče uvajati pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Resolucija je namreč politični, deloma tudi strokovni akt. Tako na podlagi resolucije tožeča stranka ni mogla pridobiti nobene pravice neposredno ali posredno preko potencialnega javnega razpisa.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 15-3, 20, 20/1, 23, 23/1, 23/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - kumulacija zahtevkov
Čeprav postopek za razvezo zakonske zveze in iz tega izvirajoči spori, o katerih sodišče odloča v istem postopku in med katere sodi tudi ureditev razmerij med starši in otroki, glede na ureditev po ZOdvT predstavljajo isto zadevo, to ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov. Zato sodišče ne sledi nekaterim stališčem iz sodne prakse, da v primeru pravdnega postopka, ki teče zaradi razveze zakonske zveze in hkrati zaradi ureditve razmerij med starši in otroki, glede na obvezno kumulacijo zahtevkov vrednost predmeta v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZodvT. Po mnenju sodišča je treba v takšnem primeru posebej določiti vrednost predmeta iz naslova zakonskega spora po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in posebej vrednost predmeta iz naslova spora iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT ter nato uporabiti določbo prvega odstavka 20. člena ZOdvT, po kateri se vrednosti več predmetov seštevajo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načeli pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Ko se odloča o dodelitvi BPP v kazenski zadevi, je treba na prvem mestu presojati, ali so glede na podatke spisa kakšne realne možnosti, da bi bil prosilec lahko oproščen, ali pa takih realnih možnosti ni. Pri vseh kaznivih dejanjih, kjer gre za pregon na predlog oškodovanca, je treba upoštevati, da lahko oškodovanec predlog tudi umakne.
Ni mogoče trditi, da je v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, če nekdo pričakuje, da bo oproščen. Pojem „interes pravičnosti“ pa ima drug pomen. Tretji odstavek 24. člena ZBPP tega pogoja ne omenja, pač pa je uporabljen v 6. členu EKČP, pozna ga tudi priporočilo Evropske komisije o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih z dne 27. 11. 2013. Pojem „interes pravičnosti“ je treba razlagati kot razlog za to, da se BPP dodeli. Pogoj, da je pričakovanje prosilca v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, pa je mišljen kot razlog, zaradi katerega naj se prošnja za BPP zavrne.
ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. URS člen 18, 21, 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - pravica do osebnega dostojanstva - kazenski postopek - glavna obravnava v kazenskem postopku - vklepanje - policijsko spremstvo - zavrženje tožbe
Upravno sodišče ni pristojno za izvajanje sodnega nadzora nad delom kazenskega sodišča ter nad uresničevanjem in varstvom ustavnih pravic v postopku pred kazenskim sodiščem. Tožbo, vloženo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, je treba v delu, ki se nanaša na dejanja, izvedena s privedbo tožnika na glavno obravnavo ter tekom glavnih obravnav, zavreči, saj ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v pritožbenem postopku v kazenskem postopku.
Kar zadeva del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na sodno varstvo pravic v zvezi z prevozom od ZPKZ do sodne dvorane, sodišče ugotavlja, da sporna dejanja prevozov očitno ne posegajo v tožnikovo pravico iz 34. člena v zvezi z 21. členom Ustave in zato očitno tudi ne v pravico iz 18. člena Ustave. Ta del tožbenega zahtevka je moralo sodišče zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi z 2. odstavkom 4. člena ZUS-1.
URS člen 14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 84, 84/2.
javni razpis - nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - razpisna merila - zakonitost in primernost meril javnega razpisa - načelo enakosti
Tožbeni ugovori o neprimernosti razpisnih meril ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu, saj je po sodni praksi določitev razpisnih meril v izključni pristojnosti organa, ki je pristojen za pripravo javnega razpisa. Pri oblikovanju meril je organ vezan le na določbe zakona oz. drugih hierarhično višjih pravnih aktov.
Oblikovanje razpisnih meril, po katerih imajo določeni projekti glede na svoje značilnosti zaradi ciljev, ki se zasledujejo z javnim razpisom, določeno prednost pred drugimi projekti, samo po sebi ne pomeni neenakega obravnavanja prijaviteljev v smislu 14. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je kot mati mladoletnih oziroma šolajočih se hčera po zakonu dolžna plačevati preživnino, ki jo bo sodišče določilo glede na potrebe upravičenk in zmožnosti tožnice kot zavezanke. V predmetni zadevi zato tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP temelji na presoji zdravniškega potrdila z dne 20. 2. 2009. Po mnenju sodišča lahko takšno presojo opravi le sodišče v pravdnem postopku (ki je v tej zadevi tudi imenovalo izvedenca medicinske stroke) in ne organ za BPP v postopku dodelitve BPP. Iz zakonskega besedila 24. člena ZBPP namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni verjetnega izgleda za uspeh.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dohodnina - dodatna odmera davka od dobička iz kapitala - dividende - izplačilo dividend - odsvojitev poslovnega deleža - navidezni pravni posel
Pri izpodbijani odločbi gre za odmero druge (pod)vrste davka od dohodkov iz kapitala, pa tudi za odmero različnim strankam v postopku. Gre za dve različni odločbi, ki ne rešujeta iste stvari, zato pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici niso podani.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture - obrazložitev odločbe
Upravni akt mora na podlagi 214. člena ZUP obsegati navedbo dejanskega stanja in pravne podlage za odločitev. Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov.
Delni DIN po določbi tretjega odstavka 132. člena ZDavP-2 obsega posamezna področja poslovanja oziroma je omejen na enega ali več davkov oziroma eno ali več davčnih obdobij. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru obe odločitvi razumeti kot delni odločbi, ki sta samostojni in ki temeljita na različnem dejanskem stanju in različnih pravnih podlagah.
V obravnavanem primeru izdanih računov s strani družb gre za navidezna računa v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ki na obdavčitev ne vplivata. Za obdavčenje v tej zadevi je merodajen prikrit pravni posel. Zgolj dejstvo, da sta družbi A. in B. spoznani kot družbi tipa „missing trader“, ob ugotovitvah, da tožnik ne razpolaga z dokazi za svoje trditve, kot npr. da jima je dal stroje v brezplačen najem, je le ena od okoliščin, ki kaže na navideznost posla, iz katerega je tožniku utemeljeno naložen obračun vstopnega DDV za storitve, ki jih je sam opravil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživninska obveznost
Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju 3 koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Preživnine, ki jo tožnik navaja tožena stranka ni mogla odšteti, saj tožnik te preživnine ne plačuje.
dohodnina - akontacija dohodnine - stroški za prehrano na delu - delo na domu - boniteta - ugodnosti - ugodnosti manjše vrednosti
Neizpolnjevanje zahtev delovnopravne zakonodaje glede pogojev za opravljanje dela na domu po presoji sodišča samo po sebi ne predstavlja podlage za to, da se tovrstno delo z vidika obdavčenja opredeli kot odsotnost z dela in posledično obdavči.
V 1. točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se uvrščajo običajne ugodnosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji. Bistvena je torej običajnost, ki jo je treba ugotavljati tako z vidika vrste ugodnosti kot tudi z vidika njene vrednosti.
patent - veljavnost patenta - vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje veljavnosti patenta
Tožnica se ne more sklicevati na novo, 3. 11. 2005 predloženo dokazilo, saj je bilo glede na pravnomočen sklep toženke z dne 30. 7. 2010, ki ni dovolila vrnitve v prejšnje stanje, predloženo prepozno, to je po preteku v prvem odstavku 91. člena ZIL-1 predpisanega roka.