trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - pogonsko gorivo za komercialni namen - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je zahtevo tožeče stranke za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, ki se nanaša na četrto trimesečje leta 2012, zavrgel kot nepopolno, ker tožeča stranka tudi po pozivu prvostopenjskega organa ni predložila prometnih dovoljenj za vozila, za katera je zahtevala vračilo trošarine. Tožeča stranka je na navedeni poziv odgovorila in organu posredovala določene listine, med katerimi pa ni zahtevanih prometnih dovoljenj. Na podlagi opisanega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-9, 55/1-12.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - spreminjanje osebnih podatkov - namerno uničenje ali odsvojitev osebnih dokumentov
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, med drugim če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pa tudi zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, in sicer če je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva (9. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ), ali če je vložil še eno prošnjo, v kateri je brez opravičljivega razloga navedel druge osebne podatke (12. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ).
Namen določbe 12. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ je, da se sankcionira neopravičljivo spreminjanje osebnih podatkov v ponovni(h) prošnji(ah) za mednarodno zaščito. Za uporabo te določbe ni bistveno, ali je prosilec spremenil osebne podatke v isti oziroma drugi državi.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - prodaja tovornega vozila
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od pogojev ni izpolnjen. ZDDV-1, veljaven v letu 2008, na katero se obdavčitev po navedenih računih nanaša, v prvem odstavku 63. člena določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
V primerih neuspešnega prisiljevanja zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo velja, da se plačana denarna kazen ne vrača. Njeno vračilo bi ob naknadni poznejši izpolnitvi obveznosti odločilno vplivalo na voljo in pripravljenost zavezanca na izpolnitev naložene obveznosti oziroma učinkovito varstvo javnega interesa.
Delni DIN po določbi tretjega odstavka 132. člena ZDavP-2 obsega posamezna področja poslovanja oziroma je omejen na enega ali več davkov oziroma eno ali več davčnih obdobij. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru obe odločitvi razumeti kot delni odločbi, ki sta samostojni in ki temeljita na različnem dejanskem stanju in različnih pravnih podlagah.
V obravnavanem primeru izdanih računov s strani družb gre za navidezna računa v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ki na obdavčitev ne vplivata. Za obdavčenje v tej zadevi je merodajen prikrit pravni posel. Zgolj dejstvo, da sta družbi A. in B. spoznani kot družbi tipa „missing trader“, ob ugotovitvah, da tožnik ne razpolaga z dokazi za svoje trditve, kot npr. da jima je dal stroje v brezplačen najem, je le ena od okoliščin, ki kaže na navideznost posla, iz katerega je tožniku utemeljeno naložen obračun vstopnega DDV za storitve, ki jih je sam opravil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Enak dohodkovni cenzus je predpisan tudi za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči.
davčna izvršba - globa za prekršek - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Obstoj plačilnega naloga in s tem izvršilnega naslova ni vprašljiv, drugostopenjski organ pa je v zadostni meri pojasnil, katera je podlaga za davčno izvršbo.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izbris iz registra - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - skrajšani postopek
Če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence. Odločitev toženke je pravilna, saj tožnik kadrovskega pogoja ne izpolnjuje (več).
Glede na to, da tožnik s svojimi pavšalnimi oziroma neizkazanimi ugovori (zlasti v delu, ko navaja, da izpolnjuje vse pogoje oziroma da direktorica podjetja izpolnjuje zahtevani kadrovski pogoj) ni uspel izpodbiti ugotovljenih dejstev, je imel organ v skladu s 144. členom ZUP podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke.
Ker se obrazec brez izpisa identifikacijske kode ne šteje za vlogo na javni razpis, se toženka ne more uspešno sklicevati na nepravilno postopanje organa z njeno vlogo, torej da odsotnost identifikacijske kode pomeni nepopolnost vloge. Identifikacijska koda v obravnavanem primeru ne pomeni sestavine vloge, kot ugovarja tožnica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesne predpostavke za uveljavljanje denarne odškodnine
Tožba zaradi uveljavljanja denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ob neizpolnjenih procesnih predpostavkah nima verjetnega izgleda za uspeh in zato njena vložitev ni razumna.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture - obrazložitev odločbe
Upravni akt mora na podlagi 214. člena ZUP obsegati navedbo dejanskega stanja in pravne podlage za odločitev. Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dohodnina - dodatna odmera davka od dobička iz kapitala - dividende - izplačilo dividend - odsvojitev poslovnega deleža - navidezni pravni posel
Pri izpodbijani odločbi gre za odmero druge (pod)vrste davka od dohodkov iz kapitala, pa tudi za odmero različnim strankam v postopku. Gre za dve različni odločbi, ki ne rešujeta iste stvari, zato pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici niso podani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožba v upravnem sporu, na katero se nanaša prošnja za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato ni izpolnjen objektivni pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP.
Odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP temelji na presoji zdravniškega potrdila z dne 20. 2. 2009. Po mnenju sodišča lahko takšno presojo opravi le sodišče v pravdnem postopku (ki je v tej zadevi tudi imenovalo izvedenca medicinske stroke) in ne organ za BPP v postopku dodelitve BPP. Iz zakonskega besedila 24. člena ZBPP namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni verjetnega izgleda za uspeh.
ZPOmK-1 člen 53. ZUP člen 99. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
prošnja za podaljšanje roka - zavrnitev prošnje - procesni rok - materialni rok - bistvena kršitev določb postopka
V zvezi s pravilno obravnavo vloge za podaljšanje podaljšljivih materialnih rokov je treba izhajati iz določb materialnega zakona, torej v obravnavanem primeru iz določb ZPOmK-1. Ker ZPOmK-1 dolžine rokov za izvršitev naloženih ukrepov ne določa, je sklepati na namero zakona, da roke za izvršitev ukrepov iz 53. člena določa organ ter da so podaljšljivi. Ker pa gre za materialni predpis, se odločitev za „podaljšanje“ roka sprejme z odločbo. Praviloma je za podaljšanje roka treba uvesti in izvesti nov postopek in izdati novo odločbo (ne procesni sklep). Pri odločanju pa se mora uporabiti kriterije objektivnosti in sorazmernosti.
Toženka je vlogo tožnika z dne 5. 7. 2013 že uvodoma nepravilno obravnavala kot vlogo za podaljšanje procesnega roka na podlagi 99. člena ZUP, ker je nepravilno štela rok, določen v 3. točki izreka odločbe z dne 23. 9. 2009, za procesni rok. Že sama ta navedena kršitev je podlaga za odpravo izpodbijanega sklepa glede na določbo 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - nujnost postopka - gradnja daljnovoda
Tožnica v tem upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na vprašanja, ki so bila kot relevantna obravnavana ter predmet odločanja z odločbo o uvedbi postopka, ki je tudi pravnomočna.
Prvostopenjski organ je v zvezi z izbiro nujnega postopka ni kršil zakona. Tudi odločitev o napotitvi strank, naj vprašanje odškodnine rešijo v sodnem postopku, ima podlago v zakonu, in sicer v določbi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Za izdajo odločbe po petem odstavku 20. člena ZBPP zadošča že, da je tožnik navedel neresničen podatek, kar je v postopku nesporno izkazano in kar je ne glede na vrednost tega premoženja podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
ZBPP člen 13, 13/2, 22, 22/1, 36. ZSVarPre člen 8.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegove prošnje za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - umik tožbe
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je presodila, da je bil sklep o ustavitvi postopka z dne 19. 3. 2014 pravilen. Glede na vsebino tožnikovega odgovora, poslanega na poziv sodišča z dne 6. 12. 2013, je namreč sodišče smiselno štelo, da tožnik ne želi nadaljevati konkretnega postopka, zato je tožbo štelo za umaknjeno.
Za zemljišča v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ je mogoče šteti zemljišča, ki so prostorsko povezana ter sorodna po namenski rabi. Tako zemljišča, tudi če so ločena s potjo, štejejo za sosednja.
Pravilno je zaključevanje prvostopenjskega organa o tem, da sta tožnica in D.D. kot predkupna upravičenca uvrščena na isto mesto v smislu vrstnega reda iz prvega odstavka 23. člena ZKZ ter njegovo nadaljnje postopanje po drugem odstavku navedene zakonske določbe, v okviru katerega je presodil, da so o pravici do nakupa mogli odločiti sami prodajalci.