DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - prodaja tovornega vozila
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od pogojev ni izpolnjen. ZDDV-1, veljaven v letu 2008, na katero se obdavčitev po navedenih računih nanaša, v prvem odstavku 63. člena določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - nujnost postopka - gradnja daljnovoda
Tožnica v tem upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na vprašanja, ki so bila kot relevantna obravnavana ter predmet odločanja z odločbo o uvedbi postopka, ki je tudi pravnomočna.
Prvostopenjski organ je v zvezi z izbiro nujnega postopka ni kršil zakona. Tudi odločitev o napotitvi strank, naj vprašanje odškodnine rešijo v sodnem postopku, ima podlago v zakonu, in sicer v določbi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - odpis dolga
Tožena stranka je v zvezi z vračilom prejete BPP tožnico (zgolj) pozvala, da povrne stroške, ki so bili izplačani, o tem pa ni izdala upravnega akta. V zadevi zato niso podani pogoji za odločanje o odpisu dolga, zaradi česar je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 12/2, 12/3, 12/3-1, 68.
plačilo carinske dajatve - dvom v pravilnost tarifne uvrstitve - fizični in dokumentarni pregled blaga
Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča tarifna informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga (drugi odstavek 12. člena CZ). Imetnik takšne informacije pa mora biti sposoben dokazati, da za tarifne namene, prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanem v potrdilu (1. alinea tretjega odstavka 12. člena). Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka kot imetnik tarifne informacije ni bila sposobna dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, ki je predmet ZTI.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - pokojninska renta iz tujine - pokojnina - predhodno vprašanje - status rezidenta
Pri presoji, ali je določen prejemek pokojnina, se za namene ZDoh-2 smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji.
Prejemki iz vira 1109 predstavljajo pokojninsko rento in se zato obdavčijo po šestem odstavku 127. člena ZDoh-2 po 25 % stopnji.
Vprašanje o statusu rezidenta mora biti kot predhodno vprašanje rešeno vsaj z dokončno odločbo. Ob izdaji prvostopenjske odločbe to vprašanje še ni bilo dokončno rešeno, saj je bila izpodbijana odločba izdana pred potekom pritožbenega roka zoper odločbo, s katero je bilo rešeno predhodno vprašanje. Vendar pa ta kršitev ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločbe, saj je v času izdaje drugostopenjske odločbe odločitev o predhodnem vprašanju postala dokončna.
ZDru-1 člen 5, 5/2, 14, 14/1, 19, 19/4. ZUP člen 9, 43, 43/2, 43/4, 142, 142/3, 240, 240/1, 246, 246/1.
društvo - registracija spremembe zastopnika društva - stranka v postopku - stranski udeleženec - pritožba zoper odločbo o registraciji spremembe zastopnika društva - pravni interes - pravica do izjave
V zadevi ni sporno le vprašanje ne/registracije spremembe zastopnika društva, pač pa je za tožnico najprej sporno vprašanje priznanja lastnosti stranskega udeleženca C.C. (domnevnemu članu tožnice) že v postopku na prvi stopnji upravnega odločanja. Toženka je, ko je odločala v pritožbenem postopku, to vprašanje prezrla, četudi je bistveno za odločanje o pritožbi C.C. Tožnica je v tej zvezi navedla številne dejanske in pravne argumente ter se sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča, na kar toženka ni odgovorila, s tem pa je tožnico prikrajšala v njeni pravici do enakega varstva pravic.
Skladno z novejšo sodno prakso, ki se nanaša na uporabo 43. in 142. člena ZUP, mora predlagatelj že v vlogi konkretno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis, zasleduje. Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila postopka, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člena ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - avtorsko delo - kuharski recept
Tožeča stranka v tožbi navaja okoliščine in dejstva, ki se lahko nanašajo le na izvirnost in individualnost samega kolača, ne pa na recept. S temi navedbami zato ne more uspešno izpodbijati dejstva, da kriterija individualnosti zahtevani recept ne izpolnjuje. Tožbena trditev, da predstavlja recept v skladu določili Zakona o avtorski in njej sorodnimi pravicami, avtorsko delo, je zato po presoji sodišča brez dejanske in pravne podlage.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 7, 7/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - razkritje dokumenta javnosti - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi vseh razpoložljivih podatkov v pritožbenem postopku ugotovila in obrazložila, zakaj razkritje zahtevanih dokumentov ne more povzročiti napačnega razumevanja. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega predpisa, to je ZDIJZ. Iz določbe 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da je potrebno za predpisano izjemo ugotoviti tudi škodni pogoj in da je to samostojen pogoj.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - stroški upravnega postopka - pravna podlaga za izplačilo
Stroški upravnega postopka v zvezi z uveljavljanjem tožnikove pravice do nadomestila plače niso zajeti z odločitvijo o obsegu BPP, ki je bila tožniku dodeljena z odločbo z dne 29. 7. 2013. Zato tudi odločitev o vrnitvi zneska, ki ga je toženka izplačala tožnikovemu pooblaščencu za upravni postopek, ne more temeljiti na 48. členu ZBPP.
ZV-1 člen 117. ZGJS člen 5, 5/2, 7. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 14, 14/1, 15.
obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Objekt A. je bil res zgrajen kot prizidek k stanovanjski hiši B., vendar stoji na svoji nepremičnini in je v tožničini lasti, zato je tožnica kot lastnica in samostojna uporabnica storitev javne službe oskrbe s pitno vodo dolžna izvesti priključek svoje stavbe na javni vodovod.
ZZRZI člen 6, 6/1, 6/2, 65, 65/8. ZDavP-2 člen 102, 110, 110/1.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila prispevka
Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da naj bi se ZDavP-2 uporabljal le v primeru izvršbe in v primeru vračila preveč plačanega zneska prispevka iz osmega odstavka 65. člena ZZRZI. To stališče v drugem odstavku 6. člena ZZRZI nima podlage, saj ne upošteva, da naj bi se davčni zakon uporabil, kot rečeno, tudi za plačevanje obveznosti, torej že pred izvršbo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki
Prostorski akt v primeru, ko so izpolnjeni požarno-varstveni predpisi in sanitarni pogoji, minimalnega odmika novogradnje od meje sosednje parcele ne določa, in to tudi v primeru, če bi tožniki imeli prav, in ne bi šlo za območje vaškega jedra. Ker tožnica ne navaja, da v obravnavanem primeru pri nameravani gradnji požarno varstveni predpisi in sanitarni pogoji ne bi bili izpolnjeni (da so izpolnjeni, je v izpodbijani odločbi ugotovil upravni organ prve stopnje), predpisan najmanjši 4 m odmik od meje sosednje parcele za novogradnjo, v obravnavanem primeru ne bi prišel v poštev, tudi če bi dejansko šlo za novogradnjo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga enostavne in nezahtevne objekte, katerih gradnja je dovoljena na območju kmetijskih zemljišč, omejuje, saj izrecno navaja samo nekatere od objektov, ki so kot enostavni ali nezahtevni opredeljeni v navedeni uredbi, zato je z navedeno obvezno razlago četrta alineja 5. člena PUP dobila vsebino, kot jo pred obvezno razlago ni imela. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne gre za obvezno razlago PUP, ampak za spremembo PUP.
ZKme-1 člen 4, 18. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 13.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem zaščitene kmetije - izročilna pogodba - solastništvo kmetije prenosnika
Namen zadevnega ukrepa (pomoč mladim prevzemnikom kmetij) je v tem, da se finančno pomaga prvim prevzemnikom kmetije, da ti in njegovi družinski člani opravljajo na njej kmetijsko dejavnost in da se bo ta opravljala na podlagi notarsko zapisanih pogodb. Kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega ukrepa se torej upošteva prevzem kmetije (tudi zaščitene), kar je bilo z notarskim zapisom o sklenitvi pravnih poslov (Izročilne pogodbe, Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice) tudi izvedeno.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - kategorizacija športnikov - obrazložitev odločbe
V skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, je bilo tožniku omogočeno, da sproži postopek za kategorizacijo športnikov, kolikor meni, da konkretna kategorizacija ni bila izvedena.
Izpodbijana odločba je v zadostni meri obrazložena in se jo tudi da preizkusiti, saj jasno in nedvomno odraža toženkine razloge za odločitev.
Tožena stranka odločilnega dejstva (procesnega pogoja) za uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni ugotavljala. Ugotovila je zgolj, da je bila prošnja za dodelitev BPP vložena za isto pravdno zadevo, v priloženem spisu pa se ne nahajajo podatki, ki bi sodišču omogočili presojo, ali gre pri predmetni prošnji za identično zadevo, o kateri je tožena stranka že odločila s svojo odločbo BPP 194/2014 z dne 4. 2. 2014. Prav tako tožena stranka v postopku pred izdajo sklepa ni ugotovila, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica oprla svojo prošnjo za dodelitev BPP, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila.
sredstva za odpravo škode na strojih in opremi - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - vrnitev v prejšnje stanje - varstvo pravic strank
Tožena stranka smiselno podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP ni upoštevala. Četudi tožnica ni navedla zakonske določbe, je bila njena vsebina vloge takšna, da bi tožena stranka morala v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP tožnico opozoriti na možnost vrnitve v prejšnje stanje. Ker tega ni storila, je bilo kršeno načelo varstva pravic stranke po določbi 7. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - varovani pas lokalne ceste - uskladitev izvedbe objekta - nadstrešnica - odstranitev korita
Za inšpekcijski ukrep v delu, ki se nanaša na uskladitev izvedbe objekta nadstrešnice, stvarna pristojnost inšpektorja za ceste ni podana. Določba pete alinee 1. točke 118. člena ZCes-1 se namreč nanaša na stvarno pristojnost inšpektorja za ceste v primeru gradnje in rekonstrukcije stavb in objektov v nasprotju s soglasjem, zgolj takrat, ko soglasje ni sestavni del gradbenega dovoljenja. Inšpekcijske ukrepe pri neskladni gradnji pa določa 153. člen ZGO-1.