trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - pogonsko gorivo za komercialni namen - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je zahtevo tožeče stranke za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, ki se nanaša na četrto trimesečje leta 2012, zavrgel kot nepopolno, ker tožeča stranka tudi po pozivu prvostopenjskega organa ni predložila prometnih dovoljenj za vozila, za katera je zahtevala vračilo trošarine. Tožeča stranka je na navedeni poziv odgovorila in organu posredovala določene listine, med katerimi pa ni zahtevanih prometnih dovoljenj. Na podlagi opisanega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-9, 55/1-12.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - spreminjanje osebnih podatkov - namerno uničenje ali odsvojitev osebnih dokumentov
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, med drugim če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pa tudi zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, in sicer če je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva (9. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ), ali če je vložil še eno prošnjo, v kateri je brez opravičljivega razloga navedel druge osebne podatke (12. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ).
Namen določbe 12. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ je, da se sankcionira neopravičljivo spreminjanje osebnih podatkov v ponovni(h) prošnji(ah) za mednarodno zaščito. Za uporabo te določbe ni bistveno, ali je prosilec spremenil osebne podatke v isti oziroma drugi državi.
ZDru-1 člen 5, 5/2, 14, 14/1, 19, 19/4. ZUP člen 9, 43, 43/2, 43/4, 142, 142/3, 240, 240/1, 246, 246/1.
društvo - registracija spremembe zastopnika društva - stranka v postopku - stranski udeleženec - pritožba zoper odločbo o registraciji spremembe zastopnika društva - pravni interes - pravica do izjave
V zadevi ni sporno le vprašanje ne/registracije spremembe zastopnika društva, pač pa je za tožnico najprej sporno vprašanje priznanja lastnosti stranskega udeleženca C.C. (domnevnemu članu tožnice) že v postopku na prvi stopnji upravnega odločanja. Toženka je, ko je odločala v pritožbenem postopku, to vprašanje prezrla, četudi je bistveno za odločanje o pritožbi C.C. Tožnica je v tej zvezi navedla številne dejanske in pravne argumente ter se sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča, na kar toženka ni odgovorila, s tem pa je tožnico prikrajšala v njeni pravici do enakega varstva pravic.
Skladno z novejšo sodno prakso, ki se nanaša na uporabo 43. in 142. člena ZUP, mora predlagatelj že v vlogi konkretno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis, zasleduje. Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila postopka, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člena ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - avtorsko delo - kuharski recept
Tožeča stranka v tožbi navaja okoliščine in dejstva, ki se lahko nanašajo le na izvirnost in individualnost samega kolača, ne pa na recept. S temi navedbami zato ne more uspešno izpodbijati dejstva, da kriterija individualnosti zahtevani recept ne izpolnjuje. Tožbena trditev, da predstavlja recept v skladu določili Zakona o avtorski in njej sorodnimi pravicami, avtorsko delo, je zato po presoji sodišča brez dejanske in pravne podlage.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 7, 7/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - razkritje dokumenta javnosti - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi vseh razpoložljivih podatkov v pritožbenem postopku ugotovila in obrazložila, zakaj razkritje zahtevanih dokumentov ne more povzročiti napačnega razumevanja. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega predpisa, to je ZDIJZ. Iz določbe 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da je potrebno za predpisano izjemo ugotoviti tudi škodni pogoj in da je to samostojen pogoj.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - odpis dolga
Tožena stranka je v zvezi z vračilom prejete BPP tožnico (zgolj) pozvala, da povrne stroške, ki so bili izplačani, o tem pa ni izdala upravnega akta. V zadevi zato niso podani pogoji za odločanje o odpisu dolga, zaradi česar je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - pokojninska renta iz tujine - pokojnina - predhodno vprašanje - status rezidenta
Pri presoji, ali je določen prejemek pokojnina, se za namene ZDoh-2 smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji.
Prejemki iz vira 1109 predstavljajo pokojninsko rento in se zato obdavčijo po šestem odstavku 127. člena ZDoh-2 po 25 % stopnji.
Vprašanje o statusu rezidenta mora biti kot predhodno vprašanje rešeno vsaj z dokončno odločbo. Ob izdaji prvostopenjske odločbe to vprašanje še ni bilo dokončno rešeno, saj je bila izpodbijana odločba izdana pred potekom pritožbenega roka zoper odločbo, s katero je bilo rešeno predhodno vprašanje. Vendar pa ta kršitev ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločbe, saj je v času izdaje drugostopenjske odločbe odločitev o predhodnem vprašanju postala dokončna.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 12/2, 12/3, 12/3-1, 68.
plačilo carinske dajatve - dvom v pravilnost tarifne uvrstitve - fizični in dokumentarni pregled blaga
Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča tarifna informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga (drugi odstavek 12. člena CZ). Imetnik takšne informacije pa mora biti sposoben dokazati, da za tarifne namene, prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanem v potrdilu (1. alinea tretjega odstavka 12. člena). Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka kot imetnik tarifne informacije ni bila sposobna dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, ki je predmet ZTI.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - razvrstitev objektov
Neutemeljena je navedba, da naj bi bila poljski WC in kamin enostavna objekta v smislu Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ker da kot majhni stavbi dopolnjujeta obstoječo pozidavo, in da zato gradbeno dovoljenje ni potrebno. Že prvostopenjski organ je namreč pravilno zavrnil to stališče s pojasnilom, da ne gre za dopolnitev obstoječe pozidave, saj niti pritlični objekt nima dovoljenja za gradnjo.
ZV-1 člen 117. ZGJS člen 5, 5/2, 7. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 14, 14/1, 15.
obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Objekt A. je bil res zgrajen kot prizidek k stanovanjski hiši B., vendar stoji na svoji nepremičnini in je v tožničini lasti, zato je tožnica kot lastnica in samostojna uporabnica storitev javne službe oskrbe s pitno vodo dolžna izvesti priključek svoje stavbe na javni vodovod.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uresničevanje javnega interesa na področju športa - razpisni pogoj
Tožničina zahteva je bila zavrnjena, ker program, ki ga je prijavila ni izpolnjeval pogoja za uvrstitev v izbor in ne zato, ker njen program ne bi bil izbran izmed uvrščenih programov. To pomeni, da (ne)dodelitev sredstev za programe drugih prosilcev ni pravno odločilna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve.
ZKme-1 člen 4, 18. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 13.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem zaščitene kmetije - izročilna pogodba - solastništvo kmetije prenosnika
Namen zadevnega ukrepa (pomoč mladim prevzemnikom kmetij) je v tem, da se finančno pomaga prvim prevzemnikom kmetije, da ti in njegovi družinski člani opravljajo na njej kmetijsko dejavnost in da se bo ta opravljala na podlagi notarsko zapisanih pogodb. Kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega ukrepa se torej upošteva prevzem kmetije (tudi zaščitene), kar je bilo z notarskim zapisom o sklenitvi pravnih poslov (Izročilne pogodbe, Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice) tudi izvedeno.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - varovani pas lokalne ceste - uskladitev izvedbe objekta - nadstrešnica - odstranitev korita
Za inšpekcijski ukrep v delu, ki se nanaša na uskladitev izvedbe objekta nadstrešnice, stvarna pristojnost inšpektorja za ceste ni podana. Določba pete alinee 1. točke 118. člena ZCes-1 se namreč nanaša na stvarno pristojnost inšpektorja za ceste v primeru gradnje in rekonstrukcije stavb in objektov v nasprotju s soglasjem, zgolj takrat, ko soglasje ni sestavni del gradbenega dovoljenja. Inšpekcijske ukrepe pri neskladni gradnji pa določa 153. člen ZGO-1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - kategorizacija športnikov - obrazložitev odločbe
V skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, je bilo tožniku omogočeno, da sproži postopek za kategorizacijo športnikov, kolikor meni, da konkretna kategorizacija ni bila izvedena.
Izpodbijana odločba je v zadostni meri obrazložena in se jo tudi da preizkusiti, saj jasno in nedvomno odraža toženkine razloge za odločitev.
Tožena stranka odločilnega dejstva (procesnega pogoja) za uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni ugotavljala. Ugotovila je zgolj, da je bila prošnja za dodelitev BPP vložena za isto pravdno zadevo, v priloženem spisu pa se ne nahajajo podatki, ki bi sodišču omogočili presojo, ali gre pri predmetni prošnji za identično zadevo, o kateri je tožena stranka že odločila s svojo odločbo BPP 194/2014 z dne 4. 2. 2014. Prav tako tožena stranka v postopku pred izdajo sklepa ni ugotovila, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica oprla svojo prošnjo za dodelitev BPP, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila.
Tožnik je solastnik do 1/2 nepremičnine v vrednosti 57.104 EUR. Ta predstavlja stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem. Navedeno dejstvo, četudi je stanovanjska stavba predmet razdelitve skupnega premoženje, izkazuje, da gre za premoženje oziroma stanovanjsko stavbo, ki se upošteva kot premoženje, ki presega znesek 13.780 EUR.
sredstva za odpravo škode na strojih in opremi - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - vrnitev v prejšnje stanje - varstvo pravic strank
Tožena stranka smiselno podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP ni upoštevala. Četudi tožnica ni navedla zakonske določbe, je bila njena vsebina vloge takšna, da bi tožena stranka morala v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP tožnico opozoriti na možnost vrnitve v prejšnje stanje. Ker tega ni storila, je bilo kršeno načelo varstva pravic stranke po določbi 7. člena ZUP.
disciplinski ukrep ZAPS - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev - naklep - obrazložitev krivde
Prestavitev lokacije glavnih rezervoarjev za gorivo in kurilno olje ter sprememba tras komunalne infrastrukture glede na lokacijo, ki je določena v gradbenem dovoljenju, pomeni, da so pri gradnji nastale spremembe pogojev iz gradbenega dovoljenja, zato ni mogoče govoriti, da gre za gradnjo v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja.
V predpisih ni podlage, da bi bila toženka, četudi ob identičnem dejanskem stanju, vezana na odločitev upravnega organa v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, toliko manj torej na ugotovitve v obrazložitvi tega dovoljenja (glede ugotovitve, da ne gre za neskladno gradnjo).
Obrazložitev o krivdi mora vsebovati tudi razloge, ki se nanašajo na kršiteljevo voljo glede nastanka prepovedane posledice. Zato je treba pri posameznem ravnanju ugotoviti okoliščine, ki organu omogočajo sklep o določeni stopnji zavestnega in voljnega ravnanja kršitelja v razmerju do nedovoljenih posledic, ki jih je treba konkretizirati in vse to v odločbi tudi navesti.