gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - dostop do javne ceste - nujna pot
Morebitna omejitev tožničine lastninske pravice z vzpostavitvijo služnostne poti je odvisna od izida nepravdnega postopka pred sodiščem, kar pomeni, da je varstvo tožničinih pravic v zvezi s tem zagotovljeno v drugem postopku, izid tega postopka pa je bodoče negotovo dejstvo. Vpliv izdaje gradbenega dovoljenja na izvrševanje drugih tožničinih pravic je torej zgolj hipotetičen oziroma posreden, njen interes za ohranitev ene od možnosti za določitev dostopa nepremičnine A.A. do javnega cestnega omrežja pa ima v kontekstu obravnavanega postopka značaj dejanskega in ne pravnega interesa. Sodišče zato ugotavlja, da tožnica tudi s tega vidika ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v upravnem postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uresničevanje javnega interesa na področju športa - razpisni pogoj
Tožničina zahteva je bila zavrnjena, ker program, ki ga je prijavila ni izpolnjeval pogoja za uvrstitev v izbor in ne zato, ker njen program ne bi bil izbran izmed uvrščenih programov. To pomeni, da (ne)dodelitev sredstev za programe drugih prosilcev ni pravno odločilna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve.
Tožnica s soglasjem, ki se ne nanaša izrecno na nameravane posege oziroma se ne sklicuje na konkretno projektno dokumentacijo, poleg tega pa ni nepogojno, ni uspela izkazati pravice graditi v zahtevanem obsegu.
Tožnik je solastnik do 1/2 nepremičnine v vrednosti 57.104 EUR. Ta predstavlja stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem. Navedeno dejstvo, četudi je stanovanjska stavba predmet razdelitve skupnega premoženje, izkazuje, da gre za premoženje oziroma stanovanjsko stavbo, ki se upošteva kot premoženje, ki presega znesek 13.780 EUR.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - razvrstitev objektov
Neutemeljena je navedba, da naj bi bila poljski WC in kamin enostavna objekta v smislu Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ker da kot majhni stavbi dopolnjujeta obstoječo pozidavo, in da zato gradbeno dovoljenje ni potrebno. Že prvostopenjski organ je namreč pravilno zavrnil to stališče s pojasnilom, da ne gre za dopolnitev obstoječe pozidave, saj niti pritlični objekt nima dovoljenja za gradnjo.
status naročnika po ZJNVETPS - dobavitelj električne energije - sistemski operater
Dobavitelj električne energije je tisti, ki jo ponuja oz. prodaja. V tem pogledu je sistemski operater lahko zgolj dobavitelj (prodajalec) električne energije v razmerju do nadaljnjih uporabnikov, ne pa tudi z vidika zagotavljanja (kupovanja) električne energije omrežju, katerega upravitelj je. To zagotavlja tožnica s tem, da energijo prodaja (sklepa posle z elementi prodajne pogodbe) na trgu.
naravna nesreča - javni poziv - sredstva za odpravo škode na zalogah - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Pogoji za dodelitev sredstev za odpravo škode na zalogah so bili jasni in enaki za vse kandidate, postopek pa vnaprej jasno določen. Dejstvo pa je, da tožeča stranka vloge ni pravilno dopolnila, čeprav je bila tudi na obvestilu z dne 2. 7. 2013 opozorjena na posledice nepravočasne predložitve dokazil. Zato je odločitev upravnega organa o zavrženju tožničine vloge pravilna.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravočasna priglasitev udeležbe - obvestilo o vodenju postopka - vročilnica - možnost udeležbe
Ugotavljanje istovetnosti podpisa je delo izvedenca grafologa, saj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Tega dokaza oziroma drugega dokaza, ki bi dokazoval, da sporne vročilnice ni podpisal on (na primer zaslišanja priče, ki bi potrdila, da je sporno vročilnico podpisala ona), pa tožnik ni predlagal.
disciplinski ukrep ZAPS - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev - naklep - obrazložitev krivde
Prestavitev lokacije glavnih rezervoarjev za gorivo in kurilno olje ter sprememba tras komunalne infrastrukture glede na lokacijo, ki je določena v gradbenem dovoljenju, pomeni, da so pri gradnji nastale spremembe pogojev iz gradbenega dovoljenja, zato ni mogoče govoriti, da gre za gradnjo v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja.
V predpisih ni podlage, da bi bila toženka, četudi ob identičnem dejanskem stanju, vezana na odločitev upravnega organa v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, toliko manj torej na ugotovitve v obrazložitvi tega dovoljenja (glede ugotovitve, da ne gre za neskladno gradnjo).
Obrazložitev o krivdi mora vsebovati tudi razloge, ki se nanašajo na kršiteljevo voljo glede nastanka prepovedane posledice. Zato je treba pri posameznem ravnanju ugotoviti okoliščine, ki organu omogočajo sklep o določeni stopnji zavestnega in voljnega ravnanja kršitelja v razmerju do nedovoljenih posledic, ki jih je treba konkretizirati in vse to v odločbi tudi navesti.
Upravni organ je upoštevaje dejstvo, da gre za stanovanjsko-poslovni objekt, torej za enoten objekt, ki stoji na dveh parcelah, kot povečano neto tlorisno površino objekta pravilno upošteval povečano neto tlorisno površino celotnega objekta in ne samo dela objekta, ki sega na drugo parcelo.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - - zavrnitev služenja vojaškega roka v spopadu - prosilec iz Sirije
Dejanja preganjanja so tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Pri tožniku gre za zavrnitev služenja vojaškega roka v času spopada, po vseh poročilih pa je povsem utemeljena tudi njegova bojazen, da bi služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja. Sodišče poudarja še, da glede na 5. alinejo drugega odstavka 26. člena ZMZ za dejanje preganjanja zadostuje že zgolj pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka in ni določeno, da bi bila za to nujna usmrtitev. Ker so glede na povedano podani vsi pogoji za priznanje statusa begunca iz drugega odstavka 2. člena ZMZ, je sodišče odločbo tožene stranke, ki je tožniku priznala zgolj subsidiarno obliko zaščite, odpravilo in samo odločilo o tožnikovi prošnji tako, da mu je priznalo status begunca.
ZUJF člen 162. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju člen 3.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v višji naziv - pridobljene pravice
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je bilo z ZUJF poseženo v tožničine pridobljene pravice, saj o njenem napredovanju pred uveljavitvijo ZUJF še ni bilo odločeno niti ni bil vložen predlog za napredovanje v višji naziv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Presoja verjetnega izgleda za uspeh ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. V obravnavanem primeru organ za BPP ni presegel navedenega pravnega standarda. Upošteval je namreč okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, in sicer okoliščine in dejstva, ki izhajajo iz sodbe ter okoliščine in dejstva, ki izhajajo iz povzetka pritožbenih razlogov zoper prvostopno sodbo, ki jih je organu za BPP posredoval tožnikov pooblaščenec, ter ocenil, da glede na ugotovljene okoliščine in dejstva tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Ocena organa za BPP o nepodani verjetnosti izgledov in ugotovitev, da je pričakovanje oziroma zahteva tožnika v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ter pravno podlago za uspeh zadošča za utemeljeno zavrnitev prošnje glede na besedilo določbe 24. člena ZBPP.
ZUJF člen 230. ZVojI člen 86. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Rok izplačila invalidnine ni obvezna sestavina izreka odločbe v smislu 213. člena ZUP, saj ZVojI določa, da odločbe, s katerimi se prizna pravica do invalidnine, izvršujejo upravne enote po uradni dolžnosti, pri čemer pa že zakon določa rok plačila. Odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je zato pravilna, ker ne gre za upravno zadevo.
Spremenjeni način izplačevanja invalidnine ne predstavlja spremembe višine invalidnine, torej ne predstavlja spremembe pravice. Zato je odločitev upravnega organa, ko je vlogo tožnika za izdajo upravne odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, pravilna.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 24, 24/2. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijava OMD zahtevka na istih zemljiščih - čezmerna prijava površin - zavrnitev zahtevka
V okviru administrativne kontrole je bilo ugotovljeno, da GERK z oznako 4236233 v površini 0,87 ha in GERK z oznako 899894 v površini 0,97 ha pripadata drugemu kmetijskemu gospodarstvu in ne kmetijskemu gospodarstvu tožnice, zaradi česar je po ugotovitvi, da znaša čezmerna prijava več kot 20 % prijavljenih površin, prvostopenjski organ tudi pravilno zaključil, da tožnici uveljavljani OMD zahtevek (v celoti) ne gre. To pa pomeni, da je bilo s tem odločeno v zvezi z vsemi prijavljenimi GERK-i tožnice, drugačna odločitev (tj. da bi odločil v zvezi s preostalimi GERK-i brez upoštevanja spornih dveh GERK-ov) pa bi bila nezakonita.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - obseg sodne presoje - uporaba določb ZUP
Ugotavljanje, kako in zakaj je z enakim programom pri enakih merilih, merilo „možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom“ ovrednoteno z manjšim številom točk kot pa v prejšnjem letu, čeprav gre po navedbah tožnika za razširjeni program iz lanskega leta, ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1,-7. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 8, 8/1, 8/1-1. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2010 člen 38, 38/9. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vira člen 57, 58.
plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - zavrnitev zahtevka - prenos GERKa - kmetijsko gospodarstvo - čezmerna prijava površin - zbirna vloga
Tožnica na predmetnem GERK-u ni bila več upravičena do vlaganja zahtevkov za izplačilo, saj za ta GERK ni imela več pravice uporabe. S tem dejstvom je bila seznanjena in bi lahko zahtevek umaknila. Ker tega ni storila, je prvostopni organ upravičeno štel to kot čezmerno prijavljeno površino, na kateri se zahtevki na površino zavrnejo in ki je podlaga za znižanja in izključitve. Ker pa znaša preveč prijavljena površina več kot 20 % ugotovljene površine, je prvostopni organ utemeljeno zahtevek za plačilo zavrnil v celoti.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da tožnici uveljavljani zahtevek za izplačilo plačilnih pravic (v celoti) ne gre. To pa pomeni, da je bilo s tem odločeno v zvezi z vsemi prijavljenimi GERK-i tožnice, drugačna odločitev organa (tj. da bi odločil v zvezi s preostalimi GERK-i brez upoštevanja spornega GERK-a) pa bi bila nezakonita.
Z oddajo zbirne vloge ter njenim podpisom se je tožnica strinjala, da je seznanjena s pogoji za vlaganje zahtevkov in pridobitev plačil za leto 2010, zaradi česar se ne more z uspehom sklicevati na nevednost glede posledic v primeru, če zahtevka v tem delu ne bo umaknila.
Javni interes v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ščitijo poleg državnega pravobranilca tudi nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu.
Višina denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu osebi z mednarodno zaščito, ki ima lastne dohodke ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, se določi tako, da se od denarnega nadomestila odšteje višina povprečnih lastnih dohodkov, ki jih je oseba z mednarodno zaščito oziroma so jih zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi RS dolžni in zmožni preživljati, prejeli v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Pri tem, kaj se odšteje, je pomembno zgolj to, kaj je oseba z mednarodno zaščito prejela v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Ni pa določeno, da bi moral imeti prosilec v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka že priznan status osebe z mednarodno zaščito kot pogoj za to, da se lastni dohodek odšteje.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - ob podržavljenju dana odškodnina
V upravno sodni praksi se določbe 29. točke 3. člena ZDen v delu, kolikor se nanaša na ustrezno nadomestno zemljišče, ne razlaga v povezavi s prvim odstavkom 72. člena ZDen.
Prvostopenjski organ nadomestnega zemljišča, katerega vrednost je ugotovil v višini 6.025,00 DEM, ni upošteval kot odškodnine, dane za podržavljeno premoženje, ki se pri denacionalizaciji upošteva tako, kot določa prvi odstavek 72. člena ZDen. Pač pa je, upoštevajoč vrednost tega – nadomestnega - zemljišča ter vrednost podržavljenega zemljišča v višini 32.279,00 DEM, ugotovil delež neustreznosti v višini 81,3 % ter glede na to priznal prejšnjemu lastniku vrnitev lastninske pravice na v takem deležu, tj. 81,3 %. Prvostopenjski organ je odločil ob pravilni uporabi določb ZDen.