ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - izvedba postopka predaje prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi članici EU - odločanje po prostem preudarku - upravni spor - obseg sodne kontrole
Zakonodajalec je toženko pooblastil, da o ukrepu omejitve gibanja odloča po prostem preudarku. V takšnem primeru je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1, po kateri sodišče preveri zgolj to, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Upravni akt, izdan po prostem preudarku, mora v obrazložitvi zajemati vse tiste dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, ki omogočajo preizkus upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zastavljene nepremičnine
Po določbah ZBPP mora prosilec v vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Zato bi moral tožnik v vlogi navesti tudi lastništvo zastavljene nepremičnine.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - razpisni pogoji
Ker je Policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki sodi v državno upravo, saj je upravni organ, ki opravlja tam določene upravne naloge, je prvostopenjski organ pravilno tožnici ni priznal 10 točk, temveč 0 točk, kajti delovna mentorica tožnice je zaposlena v državni upravi. Sporno razpisno merilo je bilo namreč določeno jasno, nedvoumno in nikakor ne zavajajoče (''delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave...'')
javni razpis - nepovratna sredstva - ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov - nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa - zahteva za izplačilo sredstev - nenamenska raba mehanizacije - namen javnega razpisa
Tožnikova vloga se je nanašala na javni razpis, ki je izrecno kot cilj podpore določal izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Iz opredelitve namena porabe sredstev, ki so bila tožniku odobrena z odločbo o pravici do sredstev, je treba izhajati tudi pri presoji, ali je tožnik ravnal v skladu z zahtevami predpisov, javnega razpisa in odločbo o pravici do sredstev.
Tožnik je na podlagi odločbe o pravici do sredstev kupil traktor za delo v gozdu, s katerim je do dneva kontrole opravil veliko delovnih ur, delo pa ni bilo opravljeno v zvezi s sečnjo in spravilom lesa. Zato je utemeljen zaključek tožene stranke, da je tožnik uporabljal mehanizacijo za delo izven gozdarske dejavnosti, kar pa je v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 6-3, 50, 50/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZIS člen 107a.
osebni podatki - spletna stran - dnevniška datoteka - podatki v dnevniških datotekah spletne strani - inšpekcijski postopek - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka - vezanost na pravnomočno sodno odločbo
Toženka je v zadevi zagrešila bistvene kršitve pravil postopka. Ko je bila izpolnjena njena zahteva, da se onemogoči javni dostop do statistike obiskov spletnega strežnika spletne strani, in ko jo je tožnik obvestil, da je bilo izklopljeno tudi beleženje IP naslovov na strežniku, za nazaj pa so bili ti podatki izbrisani, namreč tožnika ni seznanila, da tudi drugi v dnevniških datotekah beleženi podatki pomenijo osebne podatke ter katera dejstva so bistvena za tak zaključek. Zaradi te kršitve je tožnik šele v tožbi podal ugovore, ne le pravne, ampak tudi dejanske narave, ki jih ni mogoče opredeliti kot nepomembne za odločitev. Vsi ti ugovori bi morali biti obravnavani že v inšpekcijskem postopku in nato v razlogih odločbe, ki zato ne zadošča zahtevanemu standardu obrazložitve. Bistveni zaključek, da tudi po izbrisu oziroma ukinitvi beleženja IP naslovov v dnevniških datotekah vsebovani podatki, na katere se nanaša odločba, pomenijo osebne podatke, je namreč obrazložen zgolj na splošni ravni, toženka pa se je premalo opredelila do dejanskih okoliščin konkretnega primera. Prav tako je zgolj splošno obrazložila, zakaj je odredila izbris oziroma prepoved beleženja le določenih podatkov: sama namreč v odločbi navaja, da je to empirično vprašanje, ki terja posebno analizo, ki pa je v obrazložitvi odločbe ni. Če se odločbe ne da preizkusiti, je to nadaljnja absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
Toženka večkrat izpostavi, da je tožnik s preusmeritvijo obiskovalcev na spletno stran prekoračil zakon. Pri tem ji ni mogoče slediti. Če razpolaga s pravnomočno sodno odločbo za preusmeritev, namreč tožniku ni mogoče očitati, da za preusmeritev nima pravne podlage. Čeprav se toženka z omenjeno odločitvijo sodišča morebiti ne strinja, ni tista, ki bi bila pristojna presojati njeno zakonitost, ampak je na pravnomočno sodno odločbo vezana.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo
Zaradi spremenjene odločbe o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 za travnike je imel prvostopenjski organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1. Iz odločb o dodelitvi plačilnih pravic – z dne 23. 2. 2011 izhaja, da je tožniku dodeljenih 238,28 plačilnih pravic za travnike, iz odločbe o prenosu plačilnih pravic v letu 2008 pa, da je 187,74 plačilnih pravic prenesel v drug KMG. Ostalo mu je torej le 50,54 plačilnih pravic za travnik, toliko pa jih je prvostopenjski organ pravilno upošteval.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj nepovratna gotovinska in kreditna sredstva - hišniška dela - prekinitev delovnega razmerja
Ker tožnik ne izpolnjuje enega izmed dveh kumulativno določenih pogojev za pridobitev upravičenj po materialnih določbah, sodišče preostalih razlogov izpodbijane odločbe za zavrnitev tožnikovega zahtevka, ne bo obravnavalo, saj je že ugotovitev o neopravljanju hišniških del tožnika v času uveljavitve SZ oziroma prenehanje opravljanja hišniških del pred uveljavitvijo SZ iz razlogov, ki so na strani tožnika, zadostna podlaga za utemeljeno zavrnitev njegovega zahtevka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Vsebinsko odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to pa je odločba, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da morata ustaviti vsa dela pri gradnji objekta.
ZEN člen 29, 29/2, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 35, 35/4, 35/4-8. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju ter evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 8.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - kršitev pravil postopka
Sestavina elaborata je tudi zapisnik mejne obravnave, zato je dolžnost upravnega organa v okviru presoje elaborata tudi presoja zapisnika mejne obravnave, ki izkazuje potek mejnega postopka.
Prvostopenjski organ ni preizkusil pravilnosti poteka mejne obravnave, kot je izhajal iz zapisnika o mejni obravnavi. Ker organ ni ustrezno preveril elaborata, ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na podpis zapisnika kot soglasje o strinjanju s potekom meje in določbo 36. člena ZEN, saj zapisnik o mejni obravnavi, ker ne vsebuje navedbe poteka obravnave, s čimer se zastavlja vprašanje pravilnosti in njene izvedbe, ne omogoča presoje elementov, na podlagi katerih je tožnik svojo voljo (soglasje) oblikoval.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - varstvo osebnih podatkov - biometrični osebni podatki
Tonski zapis seje Programskega sveta RTV Slovenije vsebuje varovane biometrične osebne podatke članov Programskega sveta in drugih aktivnih udeležencev, ki javnosti po ZDIJZ in ZVOP-1 ne morejo biti posredovani.
ZMat člen 1, 4, 4/2. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami člen 3, 3/1, 3/1-1. ZUS-1 člen 17, 17/5, 32, 32/2, 37, 37/1. ZUP člen 215, 215/3, 215/7, 222, 222/1.
matura - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja - drugi utemeljeni primeri zaradi poškodb ali bolezni - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravni pouk upravnega akta - upravni spor - poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva - začasna odredba
Izpodbijani akt zadeva tožničino zakonsko pravico do opravljanja mature na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja znanja, ki jo kandidati s posebnimi potrebami lahko imajo na dveh možnih podlagah, in sicer če so bili v izobraževalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi po ZUOPP ali pa tudi v drugih utemeljenih primerih zaradi poškodb ali bolezni (drugi odstavek 4. člena ZMat). Ta pravica ima tudi ustavno podlago. Če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt odpraviti s sodbo, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Med bistvene pomanjkljivosti, ko je v sporu vpletena zakonska pravica, ki ima ustavnopravno vez z načelom enakega dostopa do izobraževanja, spada tudi situacija, ko izpodbijani akt očitno nima dovolj konkretiziranih razlogov glede subsumpcije dejstev pod zakonski dejanski stan. Tožena stranka namreč v izpodbijanem aktu pravi samo, da tožnica ne spada med druge kandidate; ne navaja pa nobenega razloga, zakaj ne spada med druge kandidate - morebiti zaradi narave posledic poškodbe, nesreče ali bolezni ali pa ker se bolezen, poškodba ali nesreča ni zgodila neposredno pred opravljanjem mature. Pri tem je treba pojem „neposredno“ pred opravljanjem mature razlagati in uporabiti v skladu z namenom ZMat in sistematično metodo tako, da to lahko pomeni tudi dalj časa pred opravljanjem mature, če bolezen ali poškodba traja ves čas od nastanka do mature.
Tožena stranka je nezakonito posegla v pravico tožnice do učinkovitega sodnega varstva, kajti zahtevek iz drugega odstavka 4. člena ZMat je prejela skoraj 6 mesecev pred začetkom mature, odločbo bi morala izdati v 2 mesecih od prejema popolne vloge, izdala pa jo je po več kot 5 mesecih. Nadalje je bil nezakonit poseg storjen s tem, ker izpodbijani sklep ni imel pravnega pouka glede možnosti sodnega varstva. Ni pa bilo posega v tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva s tem, ker tožena stranka ni izdala dopolnilne odločbe, ampak je ravnala prav, ko je pritožbo tožnice zavrgla kot nedopustno in ji določila rok za tožbo v upravnem sporu, ki začne teči od vročitve drugostopenjskega akta.
Ker sodišče po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko odloži izvršitev izpodbijanega akta samo do izdaje pravnomočne odločbe, v prvi točki izreka sodbe pa je že izdalo odločbo o tožbi v tem upravnem sporu, ki postane pravnomočna z njeno vročitvijo strankama, tožnica ni izkazala verjetnosti, da bi ji z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo lahko sodišče preprečilo z izdajo začasne odredbe. Zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno.
ZUPJS za odločanje o oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev določa pristojnost socialnega sodišča, ne pa Upravnega sodišča RS. Sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in bo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
mednarodna zaščita - mladoletni begunec - prošnja za združitev družine - preložitev osebnega razgovora - korist otroka
V obravnavani zadevi gre za mladoletnega tožnika brez spremstva. Čeprav se je CSD na to skliceval, toženka v izpodbijani odločbi ni presodila vprašanja koristi otroka, kar pa je vodilo v vseh postopkih, v katerih so udeleženi mladoletni otroci. Združevanje družine mladoletnega otroka s starši je nedvomno v korist otroka.
Zaključek, da je preložitev osebnega razgovora tožnikov zakoniti zastopnik predlagal iz neopravičljivih razlogov, je glede na podatke upravnega spisa preuranjen. Upoštevaje, da je CSD v prošnji za preložitev osebnega razgovora navedel, da se mladoletni tožnik nahaja na Finskem in da je njegov prihod v Slovenijo odvisen od postopkov na Finskem, bi morala toženka pri pristojnih organih Finske navedeno preveriti in ugotoviti, ali obstaja opravičljiv razlog za to, da tožnik ne more priti v Slovenijo in se udeležiti osebnega razgovora.
Sodišče se strinja s toženko, da gre pri rekonstrukciji in dozidavi za različni gradnji oziroma posega v prostor, ki ju je treba obravnavati ločeno. Kot izhaja iz določb ZGO-1 in OPN, so njune bistvene značilnosti povsem različne, saj je prva vezana na obstoječ objekt, druga pa pomeni novogradnjo. Zato tudi s stališča njune dovoljenosti po OPN ni nobenega razloga, da prizadeti stranki gradbenega dovoljenja ne bi zahtevali za vsakega od njiju posebej, z ločenima (lahko tudi časovno) zahtevkoma. Če bi bilo mogoče ta zahtevka obravnavati ločeno, torej posebej za novogradnjo in posebej za rekonstrukcijo, ni razloga, da ju toženka ne bi tako obravnavala tudi v primeru, ko sta bila vložena hkrati.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3. ZS člen 2. ZUS-1 člen 64, 64/4, 81.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - ustavitev postopka - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča - upravni spor - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je toženka ustavila postopek za priznanje mednarodne zaščite, in sicer ob ugotovitvi, da je tožnik zapustil azilni dom in se v roku treh dni vanj ni vrnil, niti ji ni do dneva izdaje sklepa ničesar sporočil, prav tako ne osebi, ki ga zastopa v postopku. Na isti okoliščini utemeljuje tudi odgovor na tožbo, v katerem predlaga zavrženje tožbe, češ da tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa zanjo. Sodišče se s toženko ne strinja. Ne more namreč prezreti ključne okoliščine, da je bila tožniku že priznana subsidiarna oblika mednarodne zaščite, katere zakonitost je tudi že bila predmet sodne presoje v upravnem sporu in v tej zvezi izdane pravnomočne sodne odločbe ne le Upravnega sodišča, pač pa tudi Vrhovnega sodišča. To je izrecno poudarilo, da je treba, če bi toženka ugotovila, da tožniku ne gre mednarodna zaščita v obliki statusa begunca, smiselno upoštevati načelo iz 81. člena ZUS-1, da mu njegova (pri)tožba ne more biti v škodo, in mu priznati mednarodno zaščito v obliki in trajanju, kot mu je bila priznana z odpravljeno odločbo. Toženka v ponovljenem postopku pravnega mnenja Vrhovnega sodišča glede uporabe materialnega prava in glede nadaljnjega vodenja postopka ni upoštevala in tega ni z ničemer utemeljila, s tem pa je kršila pravila postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi jasno in določno utemeljila. Sodišče sprejema utemeljitev tožene stranke, da je ob upoštevanju kazenske sodbe, na podlagi katere tožnica prestaja zaporno kazen, temelj tožničine odškodninske odgovornosti podan in da v navedeni pravdni zadevi dejansko ostaja odprto le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Sklep o popravi pomote je namenjen izključno popravi očitnih pomot, to je pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje organa. S popravo pomote se tako ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa. To pomeni, da s sklepom o popravi pomote ni dopustno posegati v pravice ali obveznosti strank. Zato sklepa o popravi pomote ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba (EU) 604/2013 člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - ugotavljanje istovetnosti prosilca - znatna nevarnost pobega iz države
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti.
Kadar obstaja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila iz države, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera osebo pridržijo, da bi omogočili izvedbo postopkov za predajo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - obseg dodeljenih plačilnih pravic
Zaradi spremenjene odločbe o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 je imel prvostopenjski organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil dejansko stanje v zvezi z obsegom dodeljenih plačilnih pravic oziroma višino izplačil za plačilne pravice, ki jih je imel tožnik ob izdaji prvostopne odločbe v letu 2010. Na podlagi ugotovljenega obsega dodeljenih plačilnih pravic je ugotavljal % čezmerne prijave (neupravičenih površin) ter ugotovil, da kršitev pri prijavi nima vpliva.
ZBPP člen 13, 13/2. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP oz. presega cenzus, ki je predpisan glede finančnega pogoja za dodelitev BPP po drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 152. člena ZUJF.