določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zdravstveno stanje stranke v postopku
Toženec predlaga delegacije zaradi 1. slabega zdravstvenega stanja, in sicer na sodišče, ki je od njegovega bivališča bistveno bolj oddaljeno od stvarno in krajevno pristojnega sodišča, zaradi velikega stresa (ob obravnavanju zadeve), pri čemer prezre, da bo postopek pred vsakim sodiščem potekal po enakih pravilih in 2. zaradi domnevno laže dostopne medicinske pomoči v primeru hujših zdravstvenih težav med glavno obravnavo; zaradi nenujnosti njegove osebne udeležbe na glavni obravnavi (tožnik je podal pisno soglasje da se ga zasliši na njegovem domu) in nepodprtosti z ustreznimi dokazi ni mogoče oceniti drugače kot zavlačevalen manever.
ZDen člen 73. ZNP člen 103. ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377.
predlog za dopustitev revizije – nepravdni postopek –denacionalizacija - določitev odškodnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja sta odškodnino zahtevala na podlagi določbe 73. člena ZDen. Ta določba ureja razmerje med zavezancem za vrnitev denacionaliziranega premoženja in zavezancem za plačilo odškodnine, ta razmerja pa sodišče obravnava v nepravdnem postopku po pravilih 9. poglavja ZNP. Revizija zoper odločbo o določitvi odškodnine, izdano v nepravdnem postopku, je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP).
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – osnova za izračun takse
Določba tretjega odstavka 18. člena ZST-1 določa, da če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot osnova za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11. ZCS-1 člen 27, 27/4. URS člen 14, 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pooblastila carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva - preiskava brez odredbe sodišča – pravica do zasebnosti – načelo enakosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Četrti odstavek 27. člena ZCS-1, ki carinikom omogoča izvedbo preiskave brez predhodne odločbe sodišča, in na podlagi te določbe sprejeto stališče sodišč v konkretni zadevi, nista v nasprotju s pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Specifičnost carinske kontrole na meji, poudarjen javni interes pri njenem izvajanju in nižja stopnja pričakovane zasebnosti upravičujejo tudi nižji dokazni standard, kot ga za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev določa ZKP.
tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbo - tožbeni predlog
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je sicer res (predvsem) stvar tožnika samega, vendar je treba opozoriti, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva da pobudo (tudi) za spremembe stvarnih predlogov, ki ostajajo v okviru tožbenega zahtevka, ki ga je postavil tožnik; ne sme pa oblikovati tožbenega zahtevka namesto njega. Kje je meja, do katere seže ta obveznost sodišča, je odvisno od vsakega posameznega primera.
ZPP člen 478, 478/1, 479, 479-1, 488, 488/1, 489, 495.
prodajna pogodba - stvarne napake vozila - jamčevanje za stvarne napake - zamenjava stvari - odgovornost za uničenje stvari - prehod nevarnosti za uničenje stvari
Z iztekom razumnega roka za zamenjavo stvari z napako (ali za odpravo napake v primeru izbire take sankcije) po presoji revizijskega sodišča tveganje za poškodovanje (ali uničenje) stvari z napako, ki jo je kupec upravičen uporabljati, preide na prodajalca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006219
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2. KZ-1 člen 12, 211.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pristojnost sodišča – kršitev kazenskega zakona - veljavnost kazenskega zakona Republike Slovenije za državljana Republike Slovenije, ki stori kaznivo dejanje v tujini – pravna opredelitev – goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem drugačne višine pridobljene premoženjske koristi, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, obsojenec nedovoljeno uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
Pričakovanje zasebnosti je tako v prostorskem kot tudi v funkcionalnem (vsebinskem) pogledu na tistem, kar oseba skuša ohraniti kot zasebno, lahko predmet varstva, dokler bo posameznik to pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in kolikor bo to pričakovanje objektivno opravičljivo.
ukrep gradbenega inšpektorja – odstranitev objekta – začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana – etažna lastnina
Vsak odstranitveni gradbeni inšpekcijski ukrep je že po svoji vsebini poseg v lastninsko pravico. Pri tem za presojo vprašanja, ali gre za težko popravljivo škodo, po mnenju Vrhovnega sodišča ni bistveno, da je na spornem objektu že vzpostavljena etažna lastnina. Iz 127. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) namreč izrecno izhaja, da etažna lastnina na posameznem delu stavbe, ki je uničen, preneha le, če ga ni mogoče obnoviti. Zato je pravno zmotno pritožbeno izvajanje, da gre pri (etažnem) delu stavbe za species in da ima njegova odstranitev (avtomatično in v vsakem primeru) za posledico prenehanje etažne lastnine.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije – priloge - predložitev dela sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predlogu za revizijo ni priložil izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje v celoti (pač pa le prvih deset strani), zato je njegov predlog nepopoln in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
ZPP člen 108, 355, 355-4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - nepopolna pritožba – podpis pritožbe – zavrženje pritožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je o pravnem vprašanju, ki je sporno v konkretni zadevi, Vrhovno sodišče že odločilo in je izpodbijana odločitev s to odločitvijo skladna, pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006229
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 217, 217/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – protispisnost – kršitev kazenskega zakona – goljufija – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če ugotovljeno dejansko stanje ustreza opisu kaznivega dejanja in so v ravnanju obsojenca vsi znaki tega kaznivega dejanja, ne gre za kršitev kazenskega zakona.
ZKP člen 265, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2, 427.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo psihiatrične stroke - presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Navedbe, da bi bilo treba v ponovljenem postopku angažirati izvedenca psihiatrične stroke, ki bi moral podati izvid in mnenje o psihičnem stanju obdolženca v času pred in med storitvijo kaznivega dejanja, ne predstavljajo substanciranega dokaznega predloga, ki bi mu bilo sodišče dolžno slediti.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočno končan kazenski postopek
Zahtevo za varstvo zakonitosti je tudi ob sklicevanju, da je od odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, dopustno vložiti le po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
veljavlja pravno neučinkovanje dveh pravnih dejanj; pogodbi sta bili sklenjeni v različnih časovnih obdobjih med tožencem kot obdarjencem in dvema različnima osebama
–
tožnikovima dolžnikoma kot darovalcema in se nanašata na dve različni nepremičnini. G
re za (objektivno) kumulacijo dveh premoženjskih nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnik pa je v tožbi navede
l zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta, zato je ta nediferencirana.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946). SPZ člen 7, 18, 18/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino – stvarnopravni tožbeni zahtevek
Vrhovno sodišče je že v odločbi II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009 opozorilo na pravilno pravno stališče, da lahko posebno premoženje enega zakonca postane skupno, ko je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost večja. Navedeno stališče v našem primeru utemeljuje tudi stvarnopravni zahtevek, saj je glede na relevantna (in revizijsko neizpodbojna) dejstva v zvezi z vlaganji zakoncev Z., očitno, da je bila investicija znatna in je vplivala na povečanje vrednosti celotne stvari.
predlog za dopustitev revizije – nediferencirana vrednost spornega zahtevka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede še spornega zahtevka ne dovoljuje dopustitve revizije.
Tožnik za novi oziroma spremenjeni tožbeni zahtevek, ki je upoštevajoč pravno vprašanje, glede katerega (edino) je bila revizija dopuščena, v tej fazi sojenja ključen, vrednosti spornega predmeta ni opredelil, zato je revizija nedovoljena.
ZPP člen 286. ZOR člen 154, 154/2, 192, 205. ZVJS člen 2, 2/1, 21.
dokazovanje – prekluzija - zavrnitev prepoznega dokaznega predloga – povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca smučišča – odgovornost smučarja - odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti – pojem nevarne stvari – smučišče – smučanje – trčenje smučarja in gledalca - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine
Smučišče (samo po sebi) ni nevarna stvar v smislu drugega odstavka 154. člena ZOR, smučanje pa je (običajna) športna aktivnost, ki je (tako kot mnoge druge) sicer po naravi stvari povezana z določenimi nevarnostmi oziroma tveganji, vendar ti niso takšni, da jih kljub ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih predpisov ne bi bilo mogoče nadzorovati, zaradi česar bi to dejavnost samo po sebi (lahko) šteli za nevarno.