ZPP člen 478, 478/1, 479, 479-1, 488, 488/1, 489, 495.
prodajna pogodba - stvarne napake vozila - jamčevanje za stvarne napake - zamenjava stvari - odgovornost za uničenje stvari - prehod nevarnosti za uničenje stvari
Z iztekom razumnega roka za zamenjavo stvari z napako (ali za odpravo napake v primeru izbire take sankcije) po presoji revizijskega sodišča tveganje za poškodovanje (ali uničenje) stvari z napako, ki jo je kupec upravičen uporabljati, preide na prodajalca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006219
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2. KZ-1 člen 12, 211.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pristojnost sodišča – kršitev kazenskega zakona - veljavnost kazenskega zakona Republike Slovenije za državljana Republike Slovenije, ki stori kaznivo dejanje v tujini – pravna opredelitev – goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem drugačne višine pridobljene premoženjske koristi, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, obsojenec nedovoljeno uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
zavarovalno zastopanje – odvzem dovoljenja – ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji – zadrževanje v gotovini plačanih premij
Tožnik kot profesionalni udeleženec pri sklepanju zavarovalnih poslov bi moral pri svojem delu delovati s skrbnostjo dobrega gospodarja, torej z višjo stopnjo skrbnosti, kot se pričakuje od povprečnega človeka, saj je bil profesionalni zavarovalni zastopnik z veljavnim dovoljenjem za zavarovalno zastopanje. Na področju opravljanja zavarovalnih poslov je namreč bistveno spoštovanje načela poštenosti, vestnosti in spoštovanja dobrih poslovnih običajev, pri čemer se mora nujno upoštevati tudi varstvo strank zavarovalnice kot potrošnikov. Zaradi tožnikovega nepravočasnega odvajanja že plačanih zavarovalnih premij bi glede na določbo tretjega odstavka 937. člena OZ obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino oziroma odškodnino, prenehala. Zato ravnanja tožnika, ki je vplačane premije zadržal, vsekakor pomeni kršitev dobrih poslovnih običajev.
UPRAVNI SPOR – JAVNI ZAVODI – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1013879
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3, 4, 4/1, 25, 25/4, 33, 33/1-1, 33/2, 76/ 82. ZRTVS-1 člen 26, 26/1, 26/7. URS člen 39.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – upravni akt - upravna zadeva - drug posamični akt – sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in drugih pravnih koristi – predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV – predpostavke za tožbo - začasna odredba
Izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, kot je bilo zatrjevano v tožbi, pritožbeno sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in pravnih koristi razrešene članice Nadzornega sveta, kar bi kazalo na to, da naj bi bila tožba vložena kot tožba zoper akt oziroma dejanje po 4. členu ZUS-1, kar pa ni bila, na drugačno odločitev v tem primeru ne more vplivati. Glede na to, da izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, tudi ni pomembno, ali gre za akt iz 3. člena ZUS-1, zato se Vrhovno sodišče do te pritožbene navedbe niti ne opredeljuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKme-1 člen 42, 42/1.
kmetijstvo - zmanjšanje pomoči zaradi preveč prijavljenih površin – odprava odločbe, izdelane s pomočjo samodejnega informacijskega sistema - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Izpostavil ga je zgolj na načelni ravni, tako izpostavljeno vprašanje pa niti ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Revident svojih navedb ni konkretiziral, zato ni z ničemer izkazal, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013783
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 99. ZGO-1 člen 152.
z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - zavrženje vloge za podaljšanje roka v upravnem postopku - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico - materialni in ne procesni rok
Sklep o zavrženju vloge za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe, je sicer eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Vendar tak sklep, glede na to, da se nanaša na tožnikov predlog za podaljšanje roka, ki ni procesni rok, ampak materialni rok, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in ne na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJZ člen 8, 14, 16c.
dovoljenje za izvedbo javne prireditve – ugotovitvena tožba - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča ni izkazan – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident ni konkretno in določno navedel, katero je po vsebini te zadeve tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) pa tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki jo revident uveljavlja v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s splošno navedbo o hudih posledicah, ki ni konkretizirana in konkretno izkazana.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni konkretiziral, njegove navedbe o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča in navedbe o neenotni sodni praksi pa so pavšalne in v celoti neizkazane, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije – zavrženje - posplošeno sklicevanje na razloge za dovoljenost – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Posplošeno sklicevanje na razlog za dovoljenost revizije ne zadostuje za sklep, da je revizija dovoljena v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOFVI člen 119, 121, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZSPJS člen 22e.
učitelj - plačilo razlike v plači - učna obveznost - polni delovni čas – plačilo za povečan obseg dela – učni normativ – povečan učni normativ – struktura plačnega količnika
Zakon in KPVIZ izrecno nista urejala, kakšna je vrednost učne ure (opravljene preko osnovnega normativa). Je pa zaradi enotnega obračuna plač po takratnem Zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih (v nadaljevanju ZRPJZ), vključno s plačo za delo v okviru povečanega ali zmanjšanega normativa, stranski intervenient izdal srednjim šolam navodilo za izračun plač delavcem po zakonu že 1. 9. 1993.
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bil revident upravičen do plačila plače za pedagoško delo v okviru povečanega normativa učnih ur v skladu z navodilom pristojnega ministrstva za enotno obračunavanje plač.
varstveni dodatek - pravica do varstvenega dodatka
Določba prvega odstavka 14. člena ZVarDod je jasna. Upravičencu (uživalcu pokojnine) gre pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Tožniku je bila invalidska pokojnina priznana s pravnomočno sodno odločbo, ki je postala pravnomočna 1. 10. 2009, prejema pa jo na podlagi odločbe tožene stranke z dne 3. 12. 2009. Zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka je tožnik vložil 16. 12. 2009, to je v dobrih dveh mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero mu je bila pravica do invalidske pokojnine priznana, in v manj kot mesecu dni po izdaji ustrezne odločbe tožene stranke.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov člen 12, 15, 47.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Obravnavanega dne je revident imel obveznost nadzorovati manjšo skupino pripornikov. To bi lahko počel tudi iz kajute, v kateri se je nahajal od 9.35. ure pa vse do 10.12. ure. Ob ustrezni skrbnosti in preštevanju pripornikov bi tudi od tam opazil vzpenjanje pripornika po žlebu. Da eden izmed pripornikov manjka, ni opazil 10 minut. Te minute so bile ključne, saj je celoten pobeg trajal 16 minut. Tudi ko je revident posumil, da mu eden od pripornikov manjka, s sredstvom za komuniciranje ni obvestil vodje izmene ter drugih delavcev. Ti so bili obveščeni šele, ko je pripornik že pobegnil iz Zavoda. Glede na navedeno se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišč nižje stopnje, da je revident iz hude malomarnosti kršil svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožničin odvetnik je sicer pravilno naslovljeno vlogo poslal nasprotni stranki v sporu in ne nepristojnemu sodišču. V takem primeru pa izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.
Vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti izredne odpovedi delavca v zvezi z zahtevkom za plačilo odpravnine in odškodnine pomeni le eno od pomembnih pravnih vprašanj v takšnem sporu, ki ostaja spor o premoženjski pravici.
ZPDJVZ člen 12. ZOFVI člen 119, 121, 124. ZSPJS člen 22e.
učitelj - plačilo razlike v plači - učna obveznost - polni delovni čas - plačilo za povečan obseg dela - učni normativ - povečan učni normativ - struktura plačnega količnika
Za delo v okviru povečanega normativa učne obveznosti je imel (ima) pedagoški delavec pravico do plače v višini vrednosti učne ure, kot se je enotno oblikovala na podlagi navodila pristojnega ministrstva iz leta 1993 (oziroma kot je sedaj na podlagi 22.e člena ZSPJS določena z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun plač v javnem sektorju).
ZPIZ-1 člen 109, 115, 116, 266. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane.
družinska pokojnina - pravica do družinske pokojnine
Revizija se neutemeljeno sklicuje na to, da Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane zahteva prijavljeno stalno (skupno) bivališče, saj iz njega to ne izhaja.
Sklep v prvi točki ne določa izrecno, da mora imeti upravičenec z upokojencem stalno skupno bivališče v preteklosti in še vedno (ob nastopu zavarovalnega primera), temveč da „je imel oziroma še ima z njim skupno stalno bivališče.“ Takšno tolmačenje potrjuje šesta točka, ki izhaja iz predpostavke, da družinski član ni živel s pokojnim staršem koledarsko leto pred nastankom zavarovalnega primera.
pravice ministra po prenehanju mandata - vrnitev na prejšnje delovno mesto
Po prvem odstavku 32. člena ZVRS se za pravice po prenehanju mandata ministra smiselno uporabljajo določbe ZPos, ki v 37. členu izrecno določa rok treh mesecev od prenehanja mandata, v katerem se nekdanji minister lahko vrne na prejšnje delovno mesto. Po preteku tega obdobja te pravice več nima. Če pravočasno uveljavi pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto in takšnega delovnega mesta ni, so podani objektivni razlogi, zaradi katerih svoje pravice po 37. členu ZPos ne more izvršiti, lahko pa prejema nadomestilo plače, ki se mu všteva v delovno dobo ter mu nudi materialno in socialno varnost.
odškodninska odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni in objektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – sukcesivno nastajajoča škoda - bodoča škoda
Zastaranje je začelo teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera imel ob običajni vestnosti možnost izvedeti za storilca (brez pravne ocene o tem, da je ravnal protipravno) in za škodo (kar je bilo po ugotovitvah nižjih sodišč v konkretnem primeru več kot tri leta pred vložitvijo tožbe) in da na začetek teka zastaralnega roka ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih; z razlago, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja bi bil namreč izigran inštitut zastaranja.
prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja – ničnost - rok za sodno varstvo
Zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa z dne 12. 2. 1998 (glede prenehanja delovnega razmerja) ob upoštevanju delovne zakonodaje ne pomeni, da bi delavec lahko z navidez drugačnim oblikovanjem zahtevka dejansko obšel prekluzivne roke za sodno varstvo oziroma, da bi to varstvo lahko uveljavljal tudi po pravnomočnosti teh sklepov.