določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V nasprotju z zahtevo po objektivni nepristranskosti lahko ravna sicer pristojno sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu v zadevi, katere pravdna stranka je sodnik odločujočega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE - DENACIONALIZACIJA
VS0015640
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDen člen 88. ZLPP člen 10.
dopuščena revizija – denacionalizacija – lastninjnje – zavarovanje terjatev - začasna odredba po ZLPP – razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost – izbrisna tožba – dobrovernost
Vrhovno sodišče je ocenilo, da so podoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).
ZPP člen 41, 41/2, 95, 95/2, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377. ZNP člen 37, 103.
predlog za dopustitev revizije – nepravdni postopek – razlastitev - določitev odškodnine – opredelitev vrednosti spornega predmeta – novo pooblastilo za zastopanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca ni dovoljen, ker njun odvetnik sodišču ni dostavil novega pooblastila za zastopanje v revizijskem postopku.
Po 103. členu ZNP je v postopkih določitve odškodnine zoper odločbo sodišča druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. V predlogu za dopustitev revizije nasprotni udeleženci navajajo, da vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku znaša 37.701,06 EUR, kolikor sta jim sodišči skupaj določili odškodnine. Vendar pa nasprotni udeleženci nimajo pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine. Ker v predlogu za dopustitev revizije niso navedli, za koliko je tako določena odškodnina prenizka oziroma do kolikšne odškodnine so še upravičeni, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 533/2005 z dne 20. 10. 2005). Posledično ni mogoče presoditi, ali je revizijo mogoče dopustiti. Ker te nepravilnosti predlagatelji v revizijskem postopku ne morejo več popraviti, njihov predlog ni dovoljen.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377. ZFPPIPP člen 122, 122/4.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člen ZPP).
1. Ali je pravilna odločitev, da svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi sodi v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika?
2. Ali je pravilna odločitev, da je bilo ravnanje nepremičninskega posrednika v konkretnem primeru nevestno in je zato podana njegova odškodninska odgovornost?
dovoljenost revizije - blagovna znamka - relativni razlog za zavrnitev znamke - pomembnost pravnega vprašanja
Pomembnost postavljenih vprašanj revidentka utemeljuje z grajo izpodbijane odločitve in s ponavljanjem trditev o podobnosti primerjanih znakov, ki jih je uveljavljala že v ugovornem postopku pred Uradom in kasneje pred prvostopenjskim sodiščem. S temi trditvami revidentka ne izkaže niti okoliščin, ki bi utemeljevale pomembnost navedenih pravnih vprašanj za obravnavani primer, niti okoliščin, ki bi utemeljevale pomembnost navedenih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Z njimi skuša namreč skozi očitek napačne analize upoštevnih dejavnikov za presojo podobnosti med spornima znamkama doseči, da Vrhovno sodišče s svojo presojo nadomesti dejansko presojo sodišča prve stopnje.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - aktivna legitimacija – izvršba na podlagi verodostojne listine
V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavati pritožbo dolžnika in odgovoriti na vprašanje: ali je prvi odstavek 24. člena ZIZ, ki ureja prehod terjatve (ali obveznosti) v postopkih za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, možno širiti tudi na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine; ali predlogu za izvršbo priložena pogodba o odstopu terjatve izpolnjuje lastnosti verodostojne listine iz 23. člena ZIZ (na primer po zakonu overjene zasebne listine). Če bo njegov odgovor na vprašanje pritrdilen, bo to pomenilo, da je (bil) novi upnik (prevzemnik terjatve) na njeni podlagi upravičen sprožiti izvršilni postopek. Zato bo v takšnem primeru potreba po dokazovanju pravnega nasledstva v smislu 24. člena ZIZ odpadla.
Vsaka pogodbena določba, o katere vsebini se stranki ne strinjata, še ni nejasna. Nejasna določba v smislu 83. člena ZOR je le tista sporna določba, katere pomena ni mogoče enoznačno opredeliti niti s pomočjo drugega odstavka 82. člena OZ niti z uporabo drugih ustaljenih metod razlage.
lastne delnice - prodaja lastnih delnic - odsvajanje lastnih delnic - prednostna pravica - zastopanje družbe - zakonska omejitev zastopanja družbe - izključitev prednostne pravice - soglasje nadzornega sveta - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti - stranska intervencija - prekoračitev pooblastila - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Ne glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZGD-1 neomejeno zastopanje družbe s strani uprave ne velja v tistih primerih, kjer že sam zakon vsebuje določbe o pristojnosti drugega organa oziroma o njegovem sodelovanju.
Morebitno nespoštovanje sklepa skupščine o odsvajanju lastnih delnic bi pomenilo kršitev prednostne pravice iz 8. alineje prvega odstavka 247. člena ZGD-1.
V zvezi s soglasjem nadzornega sveta je treba razlikovati med zahtevo po soglasju na eni strani in samo podelitvijo soglasja na drugi strani. Nadzorni svet mora soglasje podeliti za vsak konkreten posel posebej. Nadzorni svet lahko opravlja vlogo nadzora, ki mu je bila zaupana, le če so mu znani pogoji konkretnega posla.
Odklonitev vsakršne presoje v primeru spora, povezanega s kršitvijo skupščinsko določenega pogoja, odločitev o izpolnjevanju katerega sodi v pristojnost uprave, bi pomenila odklonitev sodnega varstva.
ZIZ člen 35, 38c, 38c/2, 100, 100/1, 100/3, 136. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršba na podlagi verodostojne listine – obračun stroškov sodnega izvršitelja kot izvršilni naslov
Dokončni obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja skladno z drugim odstavkom 38.c člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov.
Uporaba 83. člena OZ je predvidena le za primer, ko je pogodbeno določilo nejasno. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. V spornem besedilu Splošnih pogojev so namreč taksativno našteti riziki, ki jih zavarovanje krije. Opredeljeni so kot pojmi s kazenskopravno vsebino (tatvina, vlomska in roparska tatvina, rop ter odvzem motornega vozila). Kot takšnim je vsem naštetim rizikom skupno to, da ob njihovi uresničitvi škoda zavarovancu nastane zaradi dejanj tretjih oseb, med katera pa ne sodi odtujitev vozila s strani najemnika (voznika), ki mu je bila stvar zaupana v uporabo. Zadnji primer, ki hkrati predstavlja relevantni dejanski okvir v obravnavani zadevi, namreč ustreza kazenskopravnem pojmu zatajitve; le-ta pa v Splošnih pogojih toženke kot zavarovalni primer ni bila zajeta. Glede na navedeno tožena stranka upravičeno odklanja plačilo vtoževane zavarovalnine.
razveza pogodbe - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zastaranje - rok za zastaranje - načelo vestnosti in poštenja
Ker določba 126. člena ZOR ščiti interes upnika kot pogodbi zveste stranke, je prenehanje pogodbe odvisno od njegovih aktivnih ravnanj. Zato zakonodajalec v smislu varovanja izpolnitvenega interesa pogodbi zveste stranke ni izrecno določil roka, v katerem bi moral upnik prvič pozvati dolžnika na izpolnitev obveznosti v dodatnem roku, saj je po sami naravi stvari slednje vezano na vsakokratno naravo pravnega posla ter na njegov izpolnitveni čas. Obvestilo o primernem dodatnem roku glede na določbo drugega odstavka 126. člena ZOR mora upnik tako logično podati v nekem razumnem času glede na konkretne okoliščine vsakokratnega primera. Sodišče mora namreč pri presoji upnikove pravice do razveze pogodbe po 126. členu ZOR upoštevati tudi spoštovanje temeljnega načela vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR, in sicer kot (naravno) mejo (še) dopustnega ravnanja pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz pogodbenega razmerja.
Ker je bistvo zastaranja prenehanje pravice do sodnega varstva, upnik glede na dolžnikov izrecni ugovor zastaranja po preteku relevantnega zastaralnega roka ne more več (uspešno) zahtevati prisilne izpolnitve odškodninske terjatve, ki je posledica realizacije odstopnega upravičenja po 126. členu ZOR.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZIL-1 člen 68, 68/1, 90, 91, 91/1, 92. ZIL člen 60, 72, 73, 73/1.
zelo hude posledice za stranko - ugotovitvena odločba - dovoljena revizija - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za predložitev dokazila o tem, da patentirani izum izpolnjuje pogoje po ZIL - preizkus pogojev za podelitev patenta - popolni preizkus patenta - navodila uradne osebe - standard skrbnega ravnanja
Na podlagi ugotovitev, da je iz odločbe Urada razvidno, da je bila izdana na podlagi 60. člena ZIL, in da je v njej navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, bi tožnica morala vedeti, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, zato bi ji moralo biti znano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu prvega odstavka 91. člena ZIL-1. Glede obveznosti predložitve dokaza o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zakonske zahteve, je bil torej ZIL jasen, zato Upravno sodišče utemeljeno ni upoštevalo sklicevanja tožnice na zatrjevana navodila uradne osebe Urada.
zavrženje revizije - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - registracija znamke
Ker tožeča stranka ni izkazala, da ima njena pooblaščenka opravljen pravniški državni izpit, sodišče pa pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP), je revizijo na podlagi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 v zvezi z 89. členom ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
podjemna pogodba - prevzem dolga – zastaranje – ugovor zastaranja – dopuščena revizija
Druga toženka je z Aneksom z dne 12. 8. 1996 prevzela dolg prve toženke, v kar je tožnica privolila (446. člen ZOR). S tem pa je druga toženka skupaj z obveznostjo prevzela tudi vse tiste ugovore, ki po sami naravi instituta prevzema dolga izvirajo iz osnovne, to je podjemne pogodbe, iz katere izvira prevzeti dolg (450. člen ZOR). To velja tudi za ugovor zastaranja, ki se kot eden od najpomembnejših ugovorov prenaša skupaj s temeljno obveznostjo. To pa v okoliščinah konkretne zadeve pomeni, da glede na pravno naravo osnovne podjemne pogodbe kot gospodarske pogodbe tudi v razmerju med tožnico in drugo toženko (prevzemnico dolga) velja krajši zastaralni rok iz 374. člena ZOR.
Zaradi morebitne prevare bi lahko prevarana stranka zahtevala razveljavitev, ne pa ničnosti pogodbe; po drugi strani pa tožeča stranka ni pravočasno navedla razlogov za morebitno ničnost pogodbe zaradi oderuštva, da bi jih sodišči prve in druge stopnje lahko upoštevali. Sodišče sicer pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti, vendar pa ta njegova dolžnost ne gre tako daleč, da bi moralo samo raziskovati pri odplačnih pogodbah, ali ne gre morda za oderuško pogodbo, saj mu določbe ZPP, ki je grajen pretežno na razpravnem načelu, tega ne
nalagajo. Iz okoliščin, ki jih je pravočasno navedla tožeča stranka, pa sodišče prve stopnje ni moglo sklepati, da je šlo za oderuško pogodbo.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – sporazum o krajevni pristojnosti – nadaljevanje izvršilnega postopka kot po ugovoru zoper plačilni nalog
Glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, sta stranki imeli možnost dogovorjeno krajevno pristojnost uveljavljati že v izvršilnem postopku. Po drugem odstavku 62. člena ZIZ namreč sodišče v primeru razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Že iz razloga, ker nobena od strank te možnosti v izvršilnem postopku ni izkoristila, sporazuma o pristojnosti ni mogoče upoštevati v predmetnem pravdnem postopku.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – prenos lastninske pravice - pravica do posesti – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
V razmerju med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini začne prenos lastninske pravice in upravičenj, ki jih ta vključuje – med drugim tudi pravice, imeti stvar v posesti – učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo. Izstavitev takšnega dovolila lahko nadomesti tudi odločba sodišča.
Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 3, 21b, 21b-2.
vode - taksa za obremenjevanje vode – dogovor o odstopu takse za obremenjevanje vode med občinami – kogentnost Uredbe o taksi za obremenjevanje vode – veljavnost dogovora o odstopu takse za obremenjevanje vode
Dogovarjanje občin o razpolaganju s sredstvi, zbranimi iz naslova takse, ni bilo v nasprotju s kogentno ureditvijo v Uredbi. Slednja takšnega dogovarjanja ni urejala, niti ga ni prepovedovala.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka prejeta sredstva vrnila tožnici. Tega dogovora ni mogoče razumeti izolirano od ostalih pogodbenih določb. Nakazilo sredstev toženki je bilo posledica odstopa takse, zato mora enako veljati tudi za vračilo teh sredstev. Slednja je mogoče vrniti le tako, da toženka odstopi tožnici takso, temu odstopu pa lahko sledi nakazilo sredstev. Za neposredni denarni zahtevek tožnice ni pravne podlage. Tožnica sredstev ni posodila iz svojega premoženja, zato ne more niti od toženke zahtevati, da bi odstopljeni znesek vrnila iz svojega premoženja. Ker tožnica v tem sporu zahteva od toženke neposredno vrnitev sredstev, ne pa odstopa takse, ne more uspeti ne s svojim zahtevkom ne z revizijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VS4002124
ZDDV člen 31, 31/1, 31/1-6, 47. ZPP člen 1, 18, 380, 380/2.
neupravičena pridobitev - vrnitev preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV) – sodna pristojnost – upravna pristojnost
Glede na vsebino spora (vrnitev davka) bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku najprej presoditi, ali sploh gre za pravdno zadevo (1. člen ZPP) in posledično za spor, ki sodi v sodno pristojnost, na kar mora sodišče prve stopnje paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (prvi odstavek 18. člena ZPP), ali pa gre za upravno zadevo in upravno pristojnost. Po ustaljeni sodni praksi namreč spor za vrnitev davka ne sodi v sodno pristojnost, temveč gre za pristojnost upravnega organa.