Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 12/3.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 odoločbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 10, 10/3.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - kriterij bistvene sestavine
Imetnik zavezujoče informacije se lahko na to informacijo sklicuje, če zadovoljivo dokaže, da uvozno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji.
odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR).
ODZ paragraf 943. OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 318, 338, 338/2, 370, 370/3.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - teorija realizacije - konvalidacija - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - zamudna sodba
Prepustitev posesti na podarjeni nepremičnini, način njenega izvajanja in druge okoliščine utemeljujejo sklep, da je bila darilna pogodba v konkretnem primeru pretežno realizirana, zato je kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalkino pravno naslednico zavezujoča.
ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1, 380, 380/2. ZZZDR člen 105, 105a, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - zmožnosti zavezanca - nadstandardna višina preživnine - prebivališče otroka - omejitev višine preživnine
Skladno z navedenim je v konkretni zadevi, za katero so značilne nadpovprečne preživninske zmožnosti obeh staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb mld. D., edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Otrokove potrebe je sicer mogoče razločevati po nujnosti njihovega zadovoljevanja, vendar preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma da jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci – prečkanje cesta izven prehoda za pešce - dopuščena revizija
Pokojna je skupaj s hčerko (tretjo tožnico) prečkala cesto na mestu, kjer na razdalji vsaj 100 m ni prehoda za pešce, cesto pa sta prečkali z leve proti desni (gledano s smeri vožnje), in sicer ne pravokotno, kot to nalaga osmi odstavek 95. člena ZVCP-1, temveč diagonalno. Peški sta bili nepazljivi, saj sta cesto prečkali kljub temu, da sta lahko opazili bližajoče se vozilo – soprispevek umrle je pravilno ocenjen na 20%.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – bivališče dolžnika
Vrednost spornega predmeta znaša 78.032,78 EUR, tožena stranka pa ima stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Zato je navedeno sodišče pristojno za odločanje o sporu.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nerazumljiv izrek - nedovoljen dokaz - zapisnik o izpovedbi iz drugega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčeva izpovedba iz postopka pred delovnim sodiščem ne predstavlja nedovoljenega dokaza. ZKP izločitve takega dokaza ne predpisuje, obsojeni pa je imel možnost, da se glede njega izjavi, zato tudi ni bila kršena njegova pravica do obrambe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VS0015642
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOR člen 200.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - poklicna bolezen – prerazporeditev na drugo delovno mesto - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Obravnavano je bilo pravno vprašanje: ali bi morala tožena stranka že leta 1997 ustrezno reagirati in tožnico prerazporediti na drugo delovno mesto oziroma ali je tožena stranka upravičeno čakala na odločitev delovnega in socialnega sodišča in je bila šele takrat dolžna reagirati.
ZOR člen 412, 412/1, 412/3, 425. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – sosporništvo na aktivni strani – deljiva terjatev – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Solidarnost upnic ni bila zatrjevana, zato velja denarna terjatev, ki je predmet spora, za deljivo. Ker se te, če ni določeno kaj drugega, delijo med upniki na enake dele in more glede njih vsak od upnikov zahtevati le svoj del terjatve, to pomeni, da so tožnice zahtevale od toženke vsaka zase ⅓ omenjenega zneska oziroma, natančneje, znesek 1.669,17
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-7, 46, 46/1, 48, 481, 481/1-1.
spor o pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek v gospodarskih sporih – subjektiviteta pravdnih strank
Spor je gospodarski, saj sta obe pravdni stranki bodisi gospodarska družba (tožnik) bodisi javni zavod (toženka). Zato je za odločanje v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
ZKP člen 372, 372-4. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2, 206/3.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – rop – kvalificirana oblika - zakonski znaki kaznivega dejanja – združitev za rop - hudodelska združba
Pri ugotavljanju, ali so podani zakonski znaki izvršitvene oblike združitve dveh ali več oseb z namenom ropanja, je potrebno v prvi vrsti ugotoviti (1) ali so storilci pri izvrševanju kaznivega dejanja delovali kot sostorilci in so torej kaznivo dejanje izvršili skupaj (objektivni kriterij združitve) in (2) ali jih je povezoval tudi dogovor, da bodo izvršili še več ropov (subjektivni kriterij združitve).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006247
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 317.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – prosta presoja dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - povzročitev splošne nevarnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem lastne drugačne ocene dokazov obramba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati.
objava popravka v tisku – žaljiva vsebina – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odgovornost odgovornega urednika
Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da v ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta prej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena Zmed.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča prve stopnje, pavšalno podkrepljenega z nezadovoljstvom stranke s postopanjem in odločanjem tega sodišča.
Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
ali je pojasnilna dolžnost v konkretnem primeru vključevala seznanitev z možnostjo nastalega zapleta;
ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo trditve, da je bila s posegom preprečena bistveno večja škoda, kot bi nastala, če poseg ne bi bil opravljen.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano – ni pomembno glede na vsebino zadeve – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme - neizkazane navedbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker vprašanji, ki jih revidenta zastavljata, temeljita na pravnem naziranju, ki ga izpodbijana sodba ne vsebuje, tako zastavljeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji po vsebini zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidenta nista predložila nobenega dokaza za svoje navedbe o nastanku zelo hudih posledic, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - navedbe opravilnih številk odločb VSRS
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje je revidentka zastavila na tako splošni (abstraktni) ravni, da konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, niti ni možen, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – standard natančne in konkretne opredelitve – trditveno in dokazno breme – diferencirane obveznosti – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če izpodbijana sodba ne temelji na pravnih naziranjih, na katera revident veže pomembnost tega pravnega vprašanja.
Revidentovo vprašanje o dopustnosti naložitve diferenciranih obveznosti na enotnem upoštevnem trgu po ZEKom glede na okoliščine tega primera ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Tudi vprašanje pravilnosti opredelitve metode cen samo po sebi, ne da bi ga revident konkretiziral glede na vsebino obravnavane zadeve v skladu z zahtevo po natančni in konkretni opredelitvi, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident zgolj z navedbami „da se bodo njegovi prihodki na segmentu fiksnih širokopasovnih storitev zaradi naloženih obveznosti zmanjšali za več kot 20.000 EUR“, brez dodatnih navedb in predložitve dokazov, za kolikšen znesek gre, kaj konkretnega ta znesek pomeni za njegovo poslovanje in zakaj predstavlja zanj zelo hude posledice, ni izkazal zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.