ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 89, 89/4.
zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - vprašanje ni predmet presoje v tem postopku - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena revidentova zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Ker vprašanje izvršljivosti gradnje objekta, kot je opredeljeno v izreku gradbenega dovoljenja, na kar s postavljenim pravnim vprašanjem in njegovo utemeljitvijo meri revident, ni predmet presoje v postopku odločanja o izdaji uporabnega dovoljenja, vprašanje, ki ga izpostavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker se posledice, ki jih navaja revident, nanašajo na posledice, ki bi mu lahko nastale zaradi drugih (inšpekcijskih) postopkov, ki pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje je revident zastavil na tako splošni (abstraktni) ravni, da konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, niti ni možno, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme – neizkazane navedbe – ustrezni dokazi
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident ni predložil nobenega ustreznega dokaza za svoje navedbe o nastanku zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep stanovanjskega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice niso izkazane
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUJIK člen 36, 36/1. Statut Mestne občine Maribor člen 23, 23/2, 38, 39.
imenovanje direktorja javnega zavoda - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice – izbira na razpisu kot negotovo dejstvo – neuresničeno pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 36. člena ZUJIK, 19. člena Odloka in 23., 38. in 39. člena Statuta jasno izhaja, da je za pripravo predloga o imenovanju direktorja javnih zavodov pristojna Komisija. To pomeni, da pripravi konkretni predlog, o katerem nato najprej podata predhodno mnenje svet in strokovni svet javnega zavoda, nato pa, če je njuno mnenje pozitivno, o predlogu Komisije odloča mestni svet, ki predlaganega kandidata oziroma enega izmed predlaganih kandidatov imenuje ali pa ne. Komisija torej ni dolžna predlagati vseh kandidatov, za katere ugotovi, da sicer izpolnjujejo razpisne pogoje, saj je glede na določbe Statuta nalogo preverjanja ustreznosti oziroma primernosti nanjo prenesel mestni svet.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem, da te nastanejo, če revident ni bil izbran na javnem razpisu za direktorja javnega zavoda kot najbolj primeren kandidat, saj gre pri tem za pričakovanje oziroma negotovo dejstvo, neuresničeno pričakovanje pa ne more biti zelo huda posledica za kandidata na javnem razpisu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUreP-1 člen 174. ZPNačrt člen 103, 103/1.
dovoljenost revizije – razlastitev - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov – ni vprašanje po vsebini zadeve
V obravnavani zadevi gre po vsebini za odločitev o uvedbi postopka razlastitve in (še) ne za plačilo odškodnine razlaščencu, zato ne gre za spor, v katerem bi bila pravica (oziroma obveznost) stranke izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti niti v tožbi navedena vrednost spora (25.000,00 EUR). Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od vprašanja, ki ga izpostavlja revident, poleg tega pa je na to vprašanje mogoče odgovoriti zgolj z branjem določb ZPNačrt in določb ZUreP-1, ki se nanašajo na razlastitev in ne sprožajo posebnih dilem.
prevzemi - odstop od prevzemne namere – soglasje za odstop od prevzemne namere – zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo – sklic skupščine ciljne družbe kot razlog za odstop od prevzemne namere – podatek o pošteni vrednosti delnice kot razlog za odstop od prevzemne namere
Sklic skupščine ne pomeni okoliščine iz prvega odstavka 52. člena ZPre-1, ker ne vpliva na položaj ciljne družbe tako, da nameravani nakup vrednostnih papirjev ciljne družbe ne bi več ustrezal pričakovanju prevzemnika.
Zakonska določba govori o okoliščinah, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti pogodbe v veljavi (prvi odstavek 52. člena v zvezi z drugim odstavkom 27. člena ZPre-1). Obveznost prevzemnika, ki bo nastopila s sprejemom prevzemne ponudbe, je plačati ponujeno ceno. Tudi če predpostavimo, da je poštena vrednost delnice taka, kot je prikazana v gradivu za skupščino ciljne družbe (višja od cene, ki jo (je) namerava ponuditi prevzemnik), to še samo po sebi ne pomeni, da bo zaradi
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
Določbe členov 3. in 3.a ZSPJS se nanašajo tudi na dodatke k plači, med temi tudi dodatek za dvojezičnost (peta alineja prvega odstavka 23. člena ZSPJS), saj so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije (15. točka 2. člena ZSPJS).
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – znižanje kupnine - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – pogodbeno pravo – pravilna uporaba pogodbenega prava – priloge - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Sporazuma, na katerega se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – podjem – stroški obnove nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
invalid III. kategorije – kmet – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je tretji odstavek 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ker odločitev tožene stranke temelji na določbi, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna, je tudi iz tega razloga izpodbijana sodba pravilna.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku – preizkus z etilometrom – strokovni pregled
Le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je ravnal po policistovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal, je policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Policist ima sicer pred odreditvijo preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku možnost, da udeležencu cestnega prometa odredi izvedbo strokovnega pregleda, vendar v tej fazi, ko ne gre za preverjanje ugotovitev alkotesta, le izjemoma, če udeleženec navaja zdravstvene ali druge objektivne razloge, ki mu onemogočajo opravo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti, ali če se takšen preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006221
ZP-1 člen 22, 22/3.
pravnomočnost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - sankcije za prekršek
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi določeni vsoti kazenskih točk, se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, odločilna okoliščina za presojo, ali je bila predpisana vsota točk dosežena v predpisanem obdobju (kot tudi za presojo statusa voznika), pa je čas storitve prekrška oziroma prekrškov.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. ZFPPIPP člen 272.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nepopoln predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Tožena stranka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, in se tako njena vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev.
ZP-1 člen 44, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 424, 424/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - odločanje višjega sodišča o pritožbi – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Višje sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral, ne pa tudi ali je zastarala izvršitev sankcije.
URS člen 153, 153/3. ZVCP-1 člen 15, 16, 52. ZSL člen 21. Odlok o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana člen 28.
načelo zakonitosti – usklajenost pravnih aktov – pristojnosti lokalnih skupnosti – zakonitost delovanja občine na področju normativnega delovanja – urejanje prometa - ustavitev in parkiranje
Lokalna skupnost ima izvirno pristojnost in odgovornost za urejanje prometa v občini - okvir občinskega normativnega urejanja na področju cestnega prometa v ZVCP-1 je določen z namenom nemotenega in varnega poteka prometa, določba 28. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana (da smejo tovorna vozila parkirati le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil in označene s predpisano prometno signalizacijo) pa okvirja tega pooblastila ni presegla.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSDU člen 82, 82/2. ZGD-1 člen 268.
dopuščena revizija – sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor – svet delavcev - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da se pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe upoštevajo razlogi, ki jih je nadzorni svet sam ugotavljal, oziroma ali je nadzorni svet pri odpoklicu delavskega direktorja v upravi družbe vezan na predlog sveta delavcev v skladu z 82. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)?
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – opredelitev kršitve postopka – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije mora stranka zatrjevano kršitev postopka opisati natančno in konkretno, kar med drugim pomeni, da mora predlagatelj predstaviti sporno stališče sodišča druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera. Tožena stranka v obravnavanem predlogu zatrjevanih kršitev postopka deloma ni konkretizirala, deloma pa pri opredelitvi kršitve ni izhajala iz odgovora sodišča druge stopnje na njene pritožbene očitke in ni pojasnila, v čem naj bi bilo to stališče sodišča druge stopnje napačno.