Revizija se dopusti glede vprašanja aktivne stvarne legitimacije posrednega oškodovanca (tožeče stranke) za povračilo izgubljenega dobička od druge toženke zaradi bolniškega staleža edinega zaposlenega pri tožeči stranki, ki je posledica poškodovanja v prometni nesreči, za katero odgovarja delavec druge toženke.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. ZFPPIPP člen 272.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nepopoln predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Tožena stranka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, in se tako njena vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev.
ZP-1 člen 44, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 424, 424/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - odločanje višjega sodišča o pritožbi – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Višje sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral, ne pa tudi ali je zastarala izvršitev sankcije.
URS člen 153, 153/3. ZVCP-1 člen 15, 16, 52. ZSL člen 21. Odlok o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana člen 28.
načelo zakonitosti – usklajenost pravnih aktov – pristojnosti lokalnih skupnosti – zakonitost delovanja občine na področju normativnega delovanja – urejanje prometa - ustavitev in parkiranje
Lokalna skupnost ima izvirno pristojnost in odgovornost za urejanje prometa v občini - okvir občinskega normativnega urejanja na področju cestnega prometa v ZVCP-1 je določen z namenom nemotenega in varnega poteka prometa, določba 28. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana (da smejo tovorna vozila parkirati le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil in označene s predpisano prometno signalizacijo) pa okvirja tega pooblastila ni presegla.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku – preizkus z etilometrom – strokovni pregled
Le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je ravnal po policistovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal, je policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Policist ima sicer pred odreditvijo preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku možnost, da udeležencu cestnega prometa odredi izvedbo strokovnega pregleda, vendar v tej fazi, ko ne gre za preverjanje ugotovitev alkotesta, le izjemoma, če udeleženec navaja zdravstvene ali druge objektivne razloge, ki mu onemogočajo opravo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti, ali če se takšen preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006221
ZP-1 člen 22, 22/3.
pravnomočnost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - sankcije za prekršek
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi določeni vsoti kazenskih točk, se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, odločilna okoliščina za presojo, ali je bila predpisana vsota točk dosežena v predpisanem obdobju (kot tudi za presojo statusa voznika), pa je čas storitve prekrška oziroma prekrškov.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSDU člen 82, 82/2. ZGD-1 člen 268.
dopuščena revizija – sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor – svet delavcev - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da se pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe upoštevajo razlogi, ki jih je nadzorni svet sam ugotavljal, oziroma ali je nadzorni svet pri odpoklicu delavskega direktorja v upravi družbe vezan na predlog sveta delavcev v skladu z 82. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)?
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
Določbe členov 3. in 3.a ZSPJS se nanašajo tudi na dodatke k plači, med temi tudi dodatek za dvojezičnost (peta alineja prvega odstavka 23. člena ZSPJS), saj so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije (15. točka 2. člena ZSPJS).
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – znižanje kupnine - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – pogodbeno pravo – pravilna uporaba pogodbenega prava – priloge - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Sporazuma, na katerega se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – podjem – stroški obnove nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
invalid III. kategorije – kmet – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je tretji odstavek 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ker odločitev tožene stranke temelji na določbi, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna, je tudi iz tega razloga izpodbijana sodba pravilna.
prevzemi - odstop od prevzemne namere – soglasje za odstop od prevzemne namere – zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo – sklic skupščine ciljne družbe kot razlog za odstop od prevzemne namere – podatek o pošteni vrednosti delnice kot razlog za odstop od prevzemne namere
Sklic skupščine ne pomeni okoliščine iz prvega odstavka 52. člena ZPre-1, ker ne vpliva na položaj ciljne družbe tako, da nameravani nakup vrednostnih papirjev ciljne družbe ne bi več ustrezal pričakovanju prevzemnika.
Zakonska določba govori o okoliščinah, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti pogodbe v veljavi (prvi odstavek 52. člena v zvezi z drugim odstavkom 27. člena ZPre-1). Obveznost prevzemnika, ki bo nastopila s sprejemom prevzemne ponudbe, je plačati ponujeno ceno. Tudi če predpostavimo, da je poštena vrednost delnice taka, kot je prikazana v gradivu za skupščino ciljne družbe (višja od cene, ki jo (je) namerava ponuditi prevzemnik), to še samo po sebi ne pomeni, da bo zaradi
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku
Ob dejanskih ugotovitvah, da je bilo tožniku predočeno, da bo preverjeno, kako je z njegovim dopustom in mu je bilo istega dne sporočeno, naj se naslednjega dne zglasi na delu, je povsem jasno, da je bila na tožniku obveznost, da obvesti delodajalca, zakaj ga na delo ni.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZOUTI člen 16, 16/2, 16/2-4, 17, 22.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – ponavljanje kršitev - istovrstne kršitve
Nespoštovanje navodila delodajalca s ponavljanjem istovrstne kršitve, ki je sankcionirana tudi v javnem pravu, v kratkem časovnem obdobju predstavlja utemeljen odpovedni krivdni razlog. Ne glede na to, da je lahko vprašljiva teža posamične kršitve, če je presojana vsaka posebej sama zase, pa ponovitev v kratkem časovnem obdobju kaže na utemeljeno izgubo zaupanja tožene stranke v tožnika.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Glede presoje, ali se tožnikovo delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, po takratnih predpisih o delovnih razmerjih lahko šteje za posebni delovni pogoj, katerega plačilo se glede na navedeno določbo ZPIZ-1 všteva v zavarovančevo pokojninsko osnovo in upošteva pri odmeri pokojnine, je po stališču Vrhovnega sodišča bistvena ugotovitev ali je bilo takšno delo po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - obvestilo o nameravani odpovedi - dolžnost obveščanja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - obvestilo Zavodu za zaposlovanje
Ponudba zaposlitve na drugem delovnem mestu oziroma nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji je po prvem odstavku 99. člena ZDR eden od ukrepov za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja. Kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ukrepi se bodo uporabili, pa je odvisno od možnosti in potreb, ki jih ima delodajalec.
Pisno obvestilo o nameravani odpovedi naj bi zagotovilo delavcu v postopku individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga možnost angažiranja sindikata. V postopku odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov pa je sindikat angažiran že na podlagi prvega odstavka 97. člena ZDR. Zato je obvestilo o nameravani odpovedi smiselno le v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je postopek odpovedi večjemu številu delavcev zaradi posameznih faz postopka (obveščanje, posvetovanje, sprejem programa itd.) vezan na daljše časovno obdobje, se lahko razmere, ki so privedle do ugotavljanja presežnih delavcev, tekom postopka tudi spremenijo. Zato ni nujno, da kategorije presežnih delavcev, ki so bile predvidene (sindikat in Zavod za zaposlovanje je treba obvestiti o predvidenih kategorijah), ostanejo enake vse do dokončno sprejetega programa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – rok za odpoved - nastanek odpovednega razloga - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) je lahko nastal šele z dnem, ko se je veljavnost odpovedane pogodbe o zaposlitvi ponovno vzpostavila, saj je šele tedaj sploh nastopila možnost za njeno (vnovično) odpoved.
Samo glede delovnih mest, ki so na voljo, je možno preveriti, ali je delavca, ki se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi, možno zaposliti na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo. Če takih delovnih mest ni, je preverjanje možnosti dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije nesmiselno.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Pri odmeri pokojnine se upoštevajo podatki o zavarovančevih plačah iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Kadar pa teh podatkov ni v matični evidenci in jih ni mogoče dobiti pri delodajalcu oz. njegovih pravnih naslednikih, ima zavarovanec pravico, da višino svoje plače, ki je osnova za odmero pokojnine, dokazuje tudi drugače - z drugimi verodostojnimi dokazi. Zato je tožnik lahko dokazoval višino prejetih plač v spornem obdobju s primerjalnim izračunom na podlagi podatkov o plačah sodelavcev v istem obdobju.