TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR
VS4002113
ZTFI člen 488, 507, 521. ZUS člen 36. ZUP člen 43, 44.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - pravica do udeležbe v postopku – pravni interes - stranski udeleženec v postopku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) - položaj stranskega udeleženca
Določba 521. člena ZTFI krog strank postopka striktno omejuje le na subjekt nadzora in na člane uprave borznoposredniške družbe oziroma smiselno, izvršne direktorje v enotirnem sistemu upravljanja. Vendar pa izostanek tovrstnih specialnih določb, tudi glede uporabe 44. člena ZUP, še ne pomeni, da je pravica do stranske udeležbe v postopku predmetnega nadzora po določbi 521. v zvezi s 488. členom ZTFI zakonsko povsem izključena. Tovrstna razlaga zakonodajalčevega namena bi bila preozka. Glede na izrecno subsidiarno uporabo določb ZUP v postopkih odločanja Agencije v posamičnih zadevah (drugi odstavek 496. člena ZTFI), v tem kontekstu ni mogoče izključiti (tudi) pristojnosti Agencije za odločanje o eventualnem priznanju stranske udeležbe zainteresirani osebi, ki bi v okoliščinah konkretnega primera uspela izkazati svoj pravni interes, to je, da utemeljeno vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – meritev hitrosti - zahteva za varstvo zakonitosti – razlogi za vložitev
Z navedbo, da je prekrškovni organ dokaz pridobil v nasprotju z določbami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu vrhovni državni tožilec ne uveljavlja kršitve, zaradi katere je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti (prvi odstavek 169. člena ZP-1).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – organizacijske spremembe - obseg presoje obstoja poslovnega razloga
Sodišče ne more presojati o smotrnosti in potrebnosti reorganizacije, niti o tem, s koliko zaposlenimi ali z zunanjimi izvajalci bo delodajalec (po reorganizaciji) opravljal delo oziroma ali bo ob reorganizaciji poslovanja naloge prejšnjih, ukinjenih delovnih mest, razporedil med druge delavce in te s tem še dodatno obremenil.
dopuščena revizija – postopek pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja izven obravnave - dolžnost sodišča – opredelitev do navedb strank – pravica do izjave v postopku
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko:
-je brez opravljene obravnave spremenilo dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje;
-se ni opredelilo do trditev tožeče stranke glede vsebine teksta na listini – kontokartici tožene stranke, ki nosi naslov „predlog naročnika“, ter pomena tožnikovega podpisa na tej listini.
Revizija se dopusti glede vprašanja aktivne stvarne legitimacije posrednega oškodovanca (tožeče stranke) za povračilo izgubljenega dobička od druge toženke zaradi bolniškega staleža edinega zaposlenega pri tožeči stranki, ki je posledica poškodovanja v prometni nesreči, za katero odgovarja delavec druge toženke.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča – plačilo kredita - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZPIZ-1 člen 13, 14, 222, 222/1, 222/1-1, 223, 223/1, 223/1-2.
lastnost zavarovanca – državljani, zaposleni pri tujcih
Tožnica ni bila napotena delavka v smislu tretjega odstavka 13. člena ZPIZ-1. Za 24 ur tedensko je bila zaposlena pri tujem delodajalcu v tujini, kar pomeni, da po naravi stvari podlaga njenega zavarovanja ne more biti prva alineja 14. člena ZPIZ-1. Pritrditi je sicer revidentki, da tretja alineja prvega odstavka 14. člena ZPIZ-1 ni podlaga za njeno vključitev v zavarovanje, vendar ob ugotovljenem dejanskem stanju revizijsko sodišče ugotavlja, da ima tožnica lastnost zavarovanke po drugi alineji prvega odstavka 14. člena ZPIZ-1. Upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 222. člena ZPIZ-1 in drugo alinejo 223. člena ZPIZ-1 sklicevanje na napačno alinejo sicer pravilnega člena ZPIZ-1 tudi na nadaljnje posledice nima pomena, saj je tožnica glede na citirane določbe ZPIZ-1 v vsakem primeru za čas zaposlitve v tujini zavezanka tako za plačilo prispevkov zavarovanca kot za plačilo prispevkov delodajalca.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije -kršitev pogodbenega prava – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Pogodbe, na katero se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
dovoljenost revizije - nepopolna vloga - priloge revizije – sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Tožena stranka je svoji reviziji priložila le predlog za dopustitev revizije, ne pa tudi sklepa o dopustitvi revizije VIII DoR 13/2012 z dne 28. 2. 2012, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom ZPP), je bilo treba nepopolno revizijo zavreči (377. člen v povezavi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).
revizija zoper sklep - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ne predstavlja odločitve, s katero je postopek pravnomočno končan glede glavne stvari.
prevzemi – prepoved uresničevanja glasovalnih pravic – postopek sodnega varstva pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - – sprememba prevzemnega praga – nov prevzemni prag – zavrženje tožbe
Ker tožnice, skupaj z ostalimi družbami, potemtakem ne presegajo veljavnega (zvišanega) prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni (več) ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe). S tem pa (upoštevaje tožbena navajanja) izpodbijana odločba očitno ne posega (več) v pravni položaj tožnic. Tožnice namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogle doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev možnosti uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic POSR, katerih imetnice so.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006217
ZP-1 člen 2, 167, 167/2, 202d, 202e. ZP-1G člen 52. URS člen 28.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – presoja pritožbenih navedb - odločba o sankciji – načelo zakonitosti - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – retroaktivna uporaba zakona
Glede na 28. člen Ustave RS (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) se uporaba milejšega zakona (predpisa) razteza le na tiste materialne določbe, ki so relevantne pri ugotavljanju prekrška in pri izrekanju sankcije za prekršek, ne pa
na tudi fazo izvrševanja pravnomočno izrečene sankcije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku
Ob dejanskih ugotovitvah, da je bilo tožniku predočeno, da bo preverjeno, kako je z njegovim dopustom in mu je bilo istega dne sporočeno, naj se naslednjega dne zglasi na delu, je povsem jasno, da je bila na tožniku obveznost, da obvesti delodajalca, zakaj ga na delo ni.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZOUTI člen 16, 16/2, 16/2-4, 17, 22.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – ponavljanje kršitev - istovrstne kršitve
Nespoštovanje navodila delodajalca s ponavljanjem istovrstne kršitve, ki je sankcionirana tudi v javnem pravu, v kratkem časovnem obdobju predstavlja utemeljen odpovedni krivdni razlog. Ne glede na to, da je lahko vprašljiva teža posamične kršitve, če je presojana vsaka posebej sama zase, pa ponovitev v kratkem časovnem obdobju kaže na utemeljeno izgubo zaupanja tožene stranke v tožnika.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Glede presoje, ali se tožnikovo delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, po takratnih predpisih o delovnih razmerjih lahko šteje za posebni delovni pogoj, katerega plačilo se glede na navedeno določbo ZPIZ-1 všteva v zavarovančevo pokojninsko osnovo in upošteva pri odmeri pokojnine, je po stališču Vrhovnega sodišča bistvena ugotovitev ali je bilo takšno delo po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – rok za odpoved - nastanek odpovednega razloga - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) je lahko nastal šele z dnem, ko se je veljavnost odpovedane pogodbe o zaposlitvi ponovno vzpostavila, saj je šele tedaj sploh nastopila možnost za njeno (vnovično) odpoved.
Samo glede delovnih mest, ki so na voljo, je možno preveriti, ali je delavca, ki se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi, možno zaposliti na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo. Če takih delovnih mest ni, je preverjanje možnosti dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije nesmiselno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - obvestilo o nameravani odpovedi - dolžnost obveščanja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - obvestilo Zavodu za zaposlovanje
Ponudba zaposlitve na drugem delovnem mestu oziroma nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji je po prvem odstavku 99. člena ZDR eden od ukrepov za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja. Kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ukrepi se bodo uporabili, pa je odvisno od možnosti in potreb, ki jih ima delodajalec.
Pisno obvestilo o nameravani odpovedi naj bi zagotovilo delavcu v postopku individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga možnost angažiranja sindikata. V postopku odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov pa je sindikat angažiran že na podlagi prvega odstavka 97. člena ZDR. Zato je obvestilo o nameravani odpovedi smiselno le v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je postopek odpovedi večjemu številu delavcev zaradi posameznih faz postopka (obveščanje, posvetovanje, sprejem programa itd.) vezan na daljše časovno obdobje, se lahko razmere, ki so privedle do ugotavljanja presežnih delavcev, tekom postopka tudi spremenijo. Zato ni nujno, da kategorije presežnih delavcev, ki so bile predvidene (sindikat in Zavod za zaposlovanje je treba obvestiti o predvidenih kategorijah), ostanejo enake vse do dokončno sprejetega programa.
Dejstvo, da se je obdolženec v Sloveniji prijavil kot gost ter da gre za državljana Evropske unije, ne narekuje zaključka, da je nevarnost pobega izključena.