V postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se pri ugotavljanju višine lastnega dohodka oziroma sredstev za lastno preživljanje administrativne prepovedi, tudi če se te nanašajo na davčno izvršbo zaradi neplačila davčnih obveznosti, ne upoštevajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015612
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2-2, 354, 354/1, 365, 365-3. ZMZPP člen 108, 108/3, 111. ZNP člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika sodišča druge stopnje - izločitveni razlog
Podan je po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 111. členom ZMZPP) bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je pri izdaji izpodbijanega sklepa senata okrožnega sodišča sodelovala kot predsednica senata sodnica, ki je kot sodnica posameznica odločila v isti zadevi o predlogu za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe (tretji odstavek 108. člena ZMZPP) in ki bi torej morala biti izločena pri odločanju o pravnem sredstvu zoper sklep, ki ga je izdala (izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0015599
ZPP člen 3, 3/3, 334, 334/1, 385, 385/5-1. ZD člen 2, 132, 162, 212, 215. ZDDD člen 14, 14/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - načelo dispozitivnosti - pritožba - sklep o dedovanju - odmera davka - odpoved pravici do pritožbe - vrednost zapuščine - davek na dediščino - prosto razpolaganje z zahtevkom v pravdnem postopku - izogibanje plačilu davka na dediščino
Načelo dispozitivnosti predstavlja odraz in spoštovanje avtonomije strank, uveljavljene v materialnem pravu. Razpolaganje strank je tudi v zapuščinskem postopku mogoče, kolikor se nanaša na dele postopka, ki so v dispoziciji strank.
Posledice dispozitivnih ravnanj strank v zapuščinskem postopku se lahko kažejo na upravnopravnem področju v obliki izognitve plačilu davka, vendar pa so te posledice ob ustreznem ravnanju davčnih organov na upravnopravnem področju tudi odpravljive.
kmetijstvo – neposredna plačila v kmetijstvu – plačila za ukrep SKOP – povratna veljavnost pravnih aktov – dovoljenost revizije - splošno vprašanje – vprašanje postavljeno na načelni ravni - zelo hude posledice – neizkazane navedbe
Z vprašanjem, ki ga zastavlja le na načelni ravni in odgovor nanj pomeni zgolj splošno razlago pravnih institutov in pojmov, ki v praksi ne sprožajo posebnih dilem, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident navedb o zelo hudih posledicah revident ni izkazal in zanje ni predložil nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1013969
ZPP člen 343/4. ZUS-1 člen 22/1.
pravni interes za pritožbo - mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper izpodbijano sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014105
ZUS-1 člen 22, 22/1, 63, 63/1. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ člen 50, 50/2-3, 80.
mednarodna zaščita – samovoljna zapustitev azilnega doma – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje
Kot izhaja iz predloženih spisov (odgovor na tožbo tožene stranke z dne 28. 8. 2012 in njen dopis z dne 10. 10. 2012), je v obravnavani zadevi tožnik dne 23. 8. 2012 samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več. Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da tožnika ni več v Sloveniji. Teh ugotovitev tožnik v pritožbi ne izpodbija. Ne glede na to, da je imel tožnik v postopku zastopnico (svetovalko za begunce), je bila njegova dolžnost, da počaka na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v azilnem domu. Čeprav ZMZ za primere, kot je obravnavani, nima izrecne določbe, pa glede na navedeno tožnik po presoji pritožbenega sodišča (kljub vloženi pritožbi) ne izkazuje pravovarstvene potrebe za reševanje njegove pritožbe, s tem pa tudi ne pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja v zvezi s svojo prošnjo za mednarodno zaščito ne more izboljšati. Tudi če bi bilo tej njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev glede njegove prošnje odpravljena, njegov pravni položaj ne bi bil spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla – dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o odobritvi pravnega posla po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnimi navedbami o tem, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom enakosti (22. člen Ustave RS) drugačna od odločitve v identični situaciji oziroma da je bil v tej zadevi voden dvojni postopek ter s splošnim Sklicevanjem na 19. člen ZKZ in 33. člen Ustave RS, revidentke niso opredelile konkretnega in natančnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini te zadeve, zato ni izkazana izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o ugotovitvi državljanstva po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident s splošnim sklicevanjem na implicirani moralni pomen, ki ga ima zanj izpodbijana odločitev, ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 36, 36/2, 83, 83/4, 89. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 78, 78/1.
omejitev gibanja tujcu – pravni interes za revizijo – prenehanje omejitve gibanja – ni zahtevka za ugotovitev nezakonitosti omejitve – zavrženje revizije kot nedovoljene
Časovni učinek izpodbijanega sklepa o nastanitvi (ki je pomenil tudi omejitev gibanja) je bil omejen (najdlje do 12. 10. 2012), vendar je navedeni sklep prenehal učinkovati dne 7. 8. 2012, ko je bil revident izpuščen iz Centra za tujce. Nastanitev v centru in omejitev gibanja torej ne učinkujeta več. Revident si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati. Samega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odločbe pa revident v tožbi ni postavil. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revident v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/1, 66/2, 66/7. ZJZP člen 26, 26-1, 36. ZGJS člen 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trajanje koncesije - veterinarska koncesija - ni po vsebini zadeve - revizija izbranega koncesionarja - vsebina koncesijskega akta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve.
Način določitve trajanja koncesije in koncesijske pogodbe (kot enega izmed pogojev opravljanja veterinarske javne službe) je v obravnavanem primeru v dispoziciji koncedenta (javnega partnerja) in je določena v koncesijskem aktu (Uredbi). Zato revident dovoljenosti revizije ne more izkazovati z vprašanji, ki se vsa nanašajo na (ne)zakonitost odločitve tožene stranke kot pooblaščenca koncedenta o trajanju koncesije in koncesijske pogodbe, saj v obravnavani zadevi na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo in zato niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/1, 66/2, 66/7. ZJZP člen 26, 26-1, 36. ZGJS člen 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8.
veterinarska koncesija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – revizija izbranega koncesionarja – ni po vsebini zadeve – trajanje koncesije – rok za sklenitev koncesijske pogodbe - vsebina koncesijskega akta – gospodarska, negospodarska javna služba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve.
Način določitve trajanja koncesije in koncesijske pogodbe (kot enega izmed pogojev opravljanja veterinarske javne službe) je v obravnavanem primeru v dispoziciji koncedenta (javnega partnerja) in je določena v koncesijskem aktu (Uredbi). Zato revident dovoljenosti revizije ne more izkazovati z vprašanji, ki se vsa nanašajo na (ne)zakonitost odločitve tožene stranke kot pooblaščenca koncedenta o trajanju koncesije in koncesijske pogodbe, saj v obravnavani zadevi na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo in zato niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Izrazito žaljive trditve tožnika o sodnicah in sodnikih predstavlja napad na njihovo čast in dobro ime, tega pa tožnik ne more opravičiti s sklicevanjem na temeljne ustavne in konvencijske pravice, ki jih pravzaprav sam krši. S temi izjavami je tožnik sodnicam, sodnikom in sodišču neupravičeno odrekal spoštovanje in jim jemal ugled. Izjave krnijo dostojanstvo sodnikov in sodišča in so ne le objektivno žaljive, temveč tudi presegajo meje sprejemljivega.
Ker so žaljive navedbe v pritožbi tudi znatno presegle žalitve v rokovnem predlogu, izrečena kazen ni dosegla svojega namena. Tudi zato je kazen, ki sicer ni dosegla zakonskega maksimuma 1.300,00 EUR, po prepričanju Vrhovnega sodišča ustrezna.
Če sodišče oceni, da je pripor neogibno potreben za varnost življenja in zdravja ljudi in to svojo ugotovitev obrazloži, ni dolžno še posebej navajati razlogov, zakaj se ni odločilo za odreditev milejšega ukrepa.
Izrazito žaljive trditve tožnika o sodnicah in sodnikih predstavlja napad na njihovo čast in dobro ime, tega pa tožnik ne more opravičiti s sklicevanjem na temeljne ustavne in konvencijske pravice, ki jih pravzaprav sam krši. S temi izjavami je tožnik sodnicam, sodnikom in sodišču neupravičeno odrekal spoštovanje in jim jemal ugled. Izjave krnijo dostojanstvo sodnikov in sodišča in so ne le objektivno žaljive, temveč tudi presegajo meje sprejemljivega.
Ker so žaljive navedbe v pritožbi tudi znatno presegle žalitve v rokovnem predlogu, izrečena kazen ni dosegla svojega namena. Tudi zato je kazen, ki sicer ni dosegla zakonskega maksimuma 1.300,00 EUR, po prepričanju Vrhovnega sodišča ustrezna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pripor – odločanje sodišča druge stopnje o podaljšanju pripora – pravnomočnost – izvršitev odločb
Po pravnomočnosti sodbe odločanje o priporu ni več dopustno, saj se status pripornika spremeni v status obsojenca, za katerega veljajo določbe o izvršitvi kazni zapora.
ukrep gradbenega inšpektorja – odstranitev objekta – začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana – etažna lastnina
Vsak odstranitveni gradbeni inšpekcijski ukrep je že po svoji vsebini poseg v lastninsko pravico. Pri tem za presojo vprašanja, ali gre za težko popravljivo škodo, po mnenju Vrhovnega sodišča ni bistveno, da je na spornem objektu že vzpostavljena etažna lastnina. Iz 127. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) namreč izrecno izhaja, da etažna lastnina na posameznem delu stavbe, ki je uničen, preneha le, če ga ni mogoče obnoviti. Zato je pravno zmotno pritožbeno izvajanje, da gre pri (etažnem) delu stavbe za species in da ima njegova odstranitev (avtomatično in v vsakem primeru) za posledico prenehanje etažne lastnine.
Pričakovanje zasebnosti je tako v prostorskem kot tudi v funkcionalnem (vsebinskem) pogledu na tistem, kar oseba skuša ohraniti kot zasebno, lahko predmet varstva, dokler bo posameznik to pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in kolikor bo to pričakovanje objektivno opravičljivo.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije – priloge - predložitev dela sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predlogu za revizijo ni priložil izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje v celoti (pač pa le prvih deset strani), zato je njegov predlog nepopoln in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
ZPP člen 108, 355, 355-4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - nepopolna pritožba – podpis pritožbe – zavrženje pritožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je o pravnem vprašanju, ki je sporno v konkretni zadevi, Vrhovno sodišče že odločilo in je izpodbijana odločitev s to odločitvijo skladna, pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.