V skladu s 17. členom ZUOPPKP21 se pomoč dodeli, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Iz razlogovanja organov obeh stopenj izhaja, da GERK-i, ki jih je tožnik navedel v vlogi, ne dosegajo te stopnje poškodovanosti, kajti iz končne ocene škode izhaja, da je za k. o. ..., k. o. ... in k. o. ..., na območju katerih se nahajajo tožnikovi GERK-i, najvišja stopnja poškodovanosti za kulturo grozdje rdeče za pred. 50%.

Čas trajanja osebnega stečaja po določbi petega odstavka 126. člena ZDavP-2 v povezavi z določbo 131. člena ZFPPIPP se ne všteva v tek desetletnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2.

V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijanim sklepom zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021. Sodišče je zato pri Okrožnem sodišču v Kranju opravilo poizvedbe in ugotovilo, da je postopek v navedeni pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju tekel zaradi odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki bi v primeru, če bi tožnica z zahtevkom uspela, spadala v stečajno maso. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021, ne more zastopati sama.

Po mnenju sodišča je določbo prvega stavka desetega odstavka 47. člena ZG treba razlagati v pomenu, da tudi zakonca, ki prednostno pravico nakupa uveljavljata skupaj (s skupno izjavo o sprejemu ponudbe), štejeta kot lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ne glede na to, v katero premoženjsko maso to zemljišče sodi, ali je skupno premoženje ali posebno premoženje enega od zakoncev.

Sodišče ugotavlja, da ZIntPK pojma zastopanja ne opredeljuje in ga torej tudi ne omejuje. Tako ga je mogoče razlagati tudi kot izvajanje pooblastil zakonitega oziroma statutarnega zastopnika pravne osebe (izvirno zastopanje), pa tudi kot izvajanje pooblastil pooblaščenca (izvedeno zastopanje), pridobljenih na podlagi (splošnega ali pa posamičnega) pooblastila zakonitega oziroma statutarnega zastopnika. Vendar to razlikovanje za odločitev v tej zadevi ni bistveno, saj po presoji sodišča tožnica kot direktorica v obravnavanem obdobju ni imela ne izvirnih ne izvedenih pooblastil za zastopanje.

V izreku bi namreč moral Organ za BPP točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za BPP je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.

Zavezanec za plačilo nadomestila je lahko le tisti uporabnik, ki nezazidano stavbno zemljišče lahko uporablja v skladu z njegovim namenom. To pa nedvomno niso zakupniki nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih na podlagi sklenjenih zakupnih pogodb lahko uporabljajo le za kmetijske namene. Nelogično in v nasprotju z načelom sorazmernosti bi bilo, če bi bili zakupniki kot neposredni uporabniki zemljišč dolžni plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi namena, za katerega zemljišča niti ne smejo uporabljati.