denacionalizacija - odškodnina - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - plačilo odškodnine - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine
Določbi iz 24. in 26. člena novele ZDen o rokih za uveljavljanje odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjene nepremičnine po noveliranem 26. členu ZDen pomenita, da denacionalizacijski upravičenec po izteku navedenih rokov nima več pravice uveljavljati te odškodnine. Gre namreč za roka, ki sta materialna prekluzivna roka.
Če so vlagatelji zahteve za denacionalizacijo zahtevo za doplačilo odškodnine do polne vrednosti, ki jo je imela nepremičnina ob podržavljenju, uveljavljali že pred uveljavitvijo oziroma učinkovanjem 26. člena ZDen-B, tj. pred 5. 1. 1999, torej ponovna zahteva ni bila potrebna.
Toženka je v ponovljenem postopku glede nepremičnin iz 1. točke izreka preračunala vrednosti in ugotovila, da v času vračanja niso bile vredne bistveno manj, kot v času podržavljenja, tako da je zahtevo tožnice za plačilo odškodnine zavrnila tudi iz tega razloga. Tožnica teh ugotovitev za nobeno od navedenih nepremičnin v tožbi ne izpodbija.
Zahtevo za plačilo odškodnine za bistveno manjvredne denacionalizirane nepremičnine, navedene v 2. točki izreka, pa je zavrnila, ker je ugotovila, da tožnica v materialnem prekluzivnem roku ni postavila zahtevka za plačilo odškodnine za bistveno zmanjšano vrednost nepremičnin, vrnjenih v naravi.
ZRev-2 člen 102, 102/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
pregled dokumentacije - pravica do vpogleda v spis - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru gre tudi po sodni presoji za predpostopkovno fazo, v okviru katere je tožena stranka pričela z zbiranjem informacij in dokumentacije, pri čemer se je tožena stranka zaradi odgovora pooblaščene ocenjevalke, da ne namerava podaljšati dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, odločila, da s postopkom nadzora nad delom pooblaščene ocenjevalke, niti ne začne (126. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2). Zaradi navedenega se v obravnavani zadevi še niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP. Posledično tudi odgovor tožene stranke tožniku, da ne more vpogledati v dokumente navedene zadeve, ne more biti upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - dokazno breme - pravica do izjave - prekluzija
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Ni sporno, da so dejstva, s katerimi tožnik utemeljuje svoj drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka (družinske težave zaradi dedovanja po očetu) obstajala že v predhodnem postopku ter ob vložitvi prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka in da se je tožnik takrat skliceval nanje. Ob takih okoliščinah (ko se je tožnik predhodno že skliceval na zatrjevana "nova" dejstva) pa je logično in pravilno nosilno stališče izpodbijanega sklepa, da navedenih dejstev ni mogoče šteti za nova dejstva v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.
pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - strokovni izpit - požarna varnost - ustrezna izobrazba - inženirske storitve - Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - zavrnitev tožbe
Pravilna in zakonita je izdana odločba toženke, ki je tožniku zavrnila možnost opravljanja izpita, saj je zaključila, da ta nima ustrezne izobrazbe za pristop k izpitu.
Ni sporno, da je tožnik pridobil strokovni naziv diplomirani gospodarski inženir (UN) po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje bolonjskega študijskega programa. Tako je ugotoviti, da tožnik ob podaji vloge 6. 10. 2021 ni izpolnjeval pogoja glede izobrazbe pridobljene po študijskih programih ravni druge stopnje. Tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja, da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo po študijskih programih pred uveljavitvijo bolonjskega študija iz geodetske smeri ali s področja inženirskih znanosti, saj zatrjuje pridobitev izobrazbe po bolonjskem študijskem programu, natančno po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 25, 26. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadno embalažo - odpadki - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožeča stranka, pravilno ugotovljene. To pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka ter hkrati ne daje zadostne podlage za zaključek, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - izrek denarne kazni - ugovori v izvršilnem postopku
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da rok ne bi smel biti določen kot naknadni, ker je bila izpolnitev odložena zaradi postopka za pridobitev vodnega soglasja ter spremembo namembnosti, vendar navedene okoliščine (odložitve tožnik tudi ni izkazal) niso relevantne v obravnavani zadevi. Iz odločb oziroma sklepov, ki so bili izdani v izvršilni zadevi tudi ne izhaja, da bi organ prekinil postopek do odločitve o vlogi za izdajo vodnega soglasja oziroma spremembe namembnosti. Organ zato okoliščin v zvezi z vodnim soglasjem in spremembo namembnosti, pri izdaji izpodbijanega sklepa in določitvi naknadnega roka ni bil dolžan upoštevati in se tožnik nanje neutemeljeno sklicuje v zvezi s primernostjo določenega roka.
upravna izvršba - odlog izvršbe - sorazmernost posega - pravica do spoštovanja doma
Tožnik je pred izvršbo izpodbijane inšpekcijske odločbe varovan z določbami 104. in 105. člena GZ-1, ki urejata odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom in sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Po ureditvi v 105. členu GZ-1 se v okviru sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom upošteva tudi, ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta.
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod točko II. Podatki o družinskih članih, ni navedla nikogar, prav tako med postopkom ni sodelovala in na poziv upravnega organa ni odgovorila. Upravni organ je glede na pasivnost tožeče stranke, pravilno uporabil podatke pridobljene iz uradnih evidenc, in sicer v višini kot izhaja iz uradnih evidenc.
varstvo potrošnikov - splošni pogoji - spor med operaterjem in končnim uporabnikom
Tožnik v tožbi priznava nepravočasno plačilo obveznosti operaterju, da je bil zaradi tega opominjan ter da je dolg poravnaval z delnimi plačili. Trdi pa, da bi zaradi neporavnanih obveznosti mogel biti s strani operaterja sankcioniran le z omejitvijo dostopa do interneta, saj tudi Splošni pogoji določajo kot sankcijo "omejitev uporabe storitev", kar pomeni, da bi mu operater mogel zgolj zmanjšati hitrost internetne povezave, ne pa odklopiti internetne povezave v celoti. Vendar se sodišče z njim ne strinja. Pritrjuje prepričljivi in logični razlagi A. v odgovoru na tožbo, da "omejitev uporabe storitev" pomeni (začasno) prenehanje zagotavljanja storitev, v konkretnem primeru (začasno) prenehanje zagotavljanje storitev interneta, kot posledico tožnikovega neizpolnjevanja pogodbene obveznosti. Pri tem je naročniško razmerje ostalo aktivno; odklop, kot ga očita tožnik, pa sledi odpovedi naročniškega razmerja
ZUP člen 285, 285/1, 296. GZ člen 89, 89/1, 106, 106/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - uporaba materialnega prava - načelo najmilejšega ukrepa
Pri inšpekcijskem postopku in postopku izvršbe gre za dva postopka, kar izhaja tudi iz sistematične razlage GZ. Organ je pravilno upošteval, da postopek izvršbe predstavlja od inšpekcijskega ločen postopek, tako pa je v tem postopku tudi pravilno uporabil materialne določbe GZ, ki so bile v veljavi ob začetku postopka izvršbe.
Prvi odstavek 285. člena ZUP nalaga organu tako izbiro načina načina in izvršilnega sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, pa se z njima doseže namen izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora organ vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi, kot to nakazuje tožnik, temveč lahko izreče tudi izvršbo s prisilitvijo.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dela - odprava odločbe
Upravna organa se v obrazložitvah upravnih odločb nista opredelila do tožničinih zatrjevanj, saj sta kot bistvene štela le podatke iz uradnih evidenc organa. Upravna organa nista izvedla nobenega od predlaganih dokazov, s katerimi je tožnica poskušala v upravnem postopku ovreči ugotovitve o pravno pomembnem dejstvu, za koga je oseba v spornih dneh opravljala delo oziroma kdo ji je tega dne dejansko omogočil delo.
Ker v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovni postopek.
Sklep o določitvi deležev odpadne embalaže izpolnjuje tako formalne kot materialne kriterije pojma upravnega akta iz 2. člena Zakona o upravnem sporu.
Tožena stranka je z navedenim sklepom odločila o pritožnikovi materialnopravno določeni obveznosti ter določila obseg/delež obveznosti, s čimer je posegla v njen pravni položaj in ga konkretno oblikovala.
Izpodbijani sklep je utemeljen na normi javnega prava, ki toženo stranko pooblašča za enostransko, oblastveno in posamično odločanje v javnem interesu.
Sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
odobritev specializacije - pogoji za odobritev - pridobljena stopnja javno veljavne izobrazbe
Za splošen akt za izvrševanje javnega pooblastila gre, če ta vsebuje abstraktne oz. splošne norme; če ureja vsebine, ki sodijo v okvir podeljenega javnega pooblastila; če je sprejet na zakonsko določen način ter objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Le takšen akt torej lahko navzven učinkuje kot predpis, ki ga nosilec javnega pooblastila uporablja kot zakonito pravno podlago pri izdaji posamičnih upravnih aktov, s katerimi v okviru podeljenega javnega pooblastila odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pravnih oz. fizičnih oseb v konkretnih upravnih postopkih. Organ mora pri ponovnem odločanju o vlogi tožnice za odobritev specializacije iz medicinske biokemije kot materialnopravno podlago za presojo pogojev upoštevati le Pravilnik o specializaciji iz medicinske biokemije (kot edini veljavno sprejeti splošni akt za izvrševanje javnega pooblastila), pri čemer mora svojo odločitev na tej podlagi obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.
denacionalizacija - odškodnina - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine - materialni prekluzivni rok
Določba 26. člena ZDen-B z določitvijo roka za vložitev zahtevkov iz 25. in 26. člena ZDen se nanaša na vse upravičence do vrnitve, ki uveljavljajo zahtevke iz teh dveh podlag. Drugačne razlage določbe ne daje ne jezikovna, ne druga razlaga, niti to ne izhaja iz določbe 26. člena ZDen, prav tako pa tudi ne iz odločbe Ustavnega sodišča, I-U-326/98 z dne 14. 10. 1998, ali iz sodbe Vrhovnega sodišča, X Ips 266/2014 z dne 23. 3. 2016, na kateri se sklicuje tožnik. Za izpolnitev obveznosti poziva po 26. členu ZDen-B zadostuje javno naznanilo. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da bi tožnik lahko manjvrednost predmetne nepremičnine iz tega naslova uveljavljal do izteka prekluzivnega roka iz 26. člena ZDen-B, tj. pred 5. 1. 1999 - temelj škode, ki izvira iz spremembe katastrske kulture, je namreč nastal (najkasneje) v letu 1984 in tako pred potekom roka iz 26. člena ZDen-B, izhodišča za dopustnost uveljavljanja zahtevka tudi po poteku tega roka, kot jih je v svoji sodbi, X Ips 266/2014 z dne 23. 3. 2016, opredelilo Vrhovno sodišče, pa v konkretni zadevi niso podana.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 78, 78/1.
delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - zaposlovanje na črno - prijava tujca v socialno zavarovanje - nepopolna vloga - pripombe na zapisnik
Ker tožnik v času nadzora in vse do izdaje izpodbijane odločbe delavca A. A. v sistem socialnega zavarovanja ni prijavil s popolno vlogo, s čimer bi izpolnil še drugi pogoj po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 (poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi), je prvostopenjski organ pravilno ugotovil obstoj dela na črno pri tem delavcu. Prijava v socialno zavarovanje je bila nato urejena 10. 9. 2020.
ZVojI člen 51, 51/1. ZUP člen 14, 14/1, 214, 214/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - posebni ugotovitveni postopek - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek - ustna obravnava - obrazloženost odločbe
V postopku odločanja o veteranskem dodatku je organ pridobil podatke iz uradnih evidenc, vendar se navedeni podatki niso skladali z navedbami stranke in tudi ne medsebojno glede na vse pridobljene listine, zaradi česar bi organ odločanja moral namesto skrajšanega ugotovitvenega postopka izpeljati posebni ugotovitveni postopek, v katerem bi razčistil sporna dejstva, posledično pa bi moral svoje ugotovitve in razloge odločitve obrazložiti v izpodbijani odločbi.
ničnost - izredno pravno sredstvo - pritožba - tožba - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Razlogi, ki jih tožnica uveljavlja v postopku z izrednim pravnim sredstvom, so ugovori, ki bi jih tožnica morala uveljavljati v pravnem sredstvu zoper inšpekcijsko odločbo.
RTV prispevek - neplačilo prispevka - prekluzija - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Drži, kot je že navajal tožnik na naroku, da je v pritožbi v konkretni zadevi ugovarjal, da ne obstaja noben pravni temelj za obveznost plačila RTV prispevka, vendar bi ob navedenih dejstvih in dejstvu, ki ga sam v tem postopku sicer zatrjuje šele v tožbi, da navedenega dopisa z dne 13. 2. 2018 ni prejel, moral tudi to specificirano ugovarjati v pritožbenem postopku, da bi zanj lahko veljalo, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v pritožbi zoper izpodbijani akt in da bi bil s tem lahko ekskulpiran iz nastopa prekluzije glede navedenih dejstev nevročitve dopisa z dne 13. 2. 2018 in posledične vzpostavitve zakonske domneve na podlagi 31. člena ZRTV-1, da je tožnik imetnik RTV sprejemnika.