Taksni zavezanec je dolžnik prisilne poravnave, v čigar korist je bilo dogovorjeno znižanje obveznosti do upnikov in odložitev njihove izpolnitve. Povprečna taksa se plača od seštevka zneskov znižanih (in ne ugotovljenih) terjatev, saj je z njimi bila dosežena prisilna poravnava. Ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave je ta, da vse dolžnikove obveznosti postanejo denarne obveznosti. Vendar pa lahko posamezni upnik prostovoljno (z obligacijskopravno pogodbo) pristane na drugačno izplačilo, torej na nedenarno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Povprečna taksa se plača tudi od seštevka zneskov (v bodoče delnice) konvertiranih terjatev, saj je tudi s seštevkom teh terjatev dosežena prisilna poravnava, le da se dolžnikove obveznosti izpolnijo nedenarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00248
ZPP (1977) člen 212/1-4, 212/1-4. ZPPSL člen 11, 11.
prekinitev izvršilnega in pravdnega postopka - stečaj - vrnitev v prejšnje stanje
Pod določilu 11. člena ZPPSL v stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Niti v zakonu o izvršilnem postopku oz. pravdnem postopku in tudi ne v ZPPSL ni določila, da bi sodišče po uradni dolžnosti obravnavalo terjatve iz izvršilnega predloga oz. tožbe. Prav nasprotno - tekoči izvršilni in pravdni postopek se prekineta (vložen izvr. predlog zavrže), upniku pa je prepuščeno, da se odloči, ali bo uveljavljal terjatev v stečajnem postopku - to pa stori s pravočasno prijavo.
Ni subjektivna sprememba tožbe poprava naziva tožene stranke iz države SFRJ na Republiko Slovenijo v sporih, začetih pred osamosvojitvijo Republike Slovenije. Republika Slovenija je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je povzročil vojak pod poveljstvom tedanje JLA na območju Slovenije, pred njeno osamosvojitvijo, slovenskemu državljanu, ne glede na kraj škodnega dogodka.
enotni sospornik - glavni dolžnik in porok - računanje rokov
Po določilu 199. člena ZPP sta lahko glavni dolžnik in porok tožena z isto tožbo, po 201. členu pa veljajo za eno stranko le enotni sosporniki - kar pa glavni dolžnik in porok nista - in za enotne sospornike velja določba 202. člena ZPP o računanju rokov za določena pravdna dejanja.
Za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve (pri čemer velja opozoriti, da je izraz razveza tu uporabljen nenatančno, je v nasprotju s terminologijo citiranih členov, ne pa tudi njihovih naslovov, zaradi česar je smotrneje govoriti samo o razdrtju), morajo biti izpolnjeni pogoji: a) da gre za dvostransko vzajemno odplačno pogodbo, b) da obveznosti iz pogodbe ena stranka ni izpolnila, c) da je le-to mogoče pripisati krivdi stranke, ki ni izpolnila, č) da je druga stranka izpolnila svoj del obveznosti in d) da je razdrtje pogodbe zahtevala na zakonsko predpisan način.
V primeru razdrtja pogodbe o združevanju sredstev lahko oškodovanec zahteva vrnitev vplačanih zneskov z ustreznimi zamudnimi obrestmi in plačilo "članarine" - pristopnine.
ZTSPOZ člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178/4, 200, 200/1, 178, 178/1, 178/2, 178/4, 200, 200/1. ZTVCP člen 41, 41/2, 45, 45/1, 41, 41/2, 45, 45/1, 41, 41/2, 45, 45/1.
sokrivda oškodovanca - priklopno in vlečno vozilo - odgovornost zavarovalnice
Če je vlečno vozilo zavarovano pri eni, priklopno vozilo pa pri drugi zavarovalnici, je njuna odgovornost solidarna. Za sokrivdo oškodovanca je treba ugotoviti vse elemente odškodninske obveznosti.
ZPP (1977) člen 16, 16/1, 17, 17/1, 354, 354/2-4, 16, 16/1, 17, 17/1, 354, 354/2-4. ZSV člen 40, 40. ZDSS člen 5, 5/1-4, 5, 5/1-4.
stvarna pristojnost - redno sodišče - delovno in socialno sodišče - vrnitev socialno varstvene dajatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za odločanje o zahtevku za vrnitev socialnovarstvenih dajatev (40. člen Zakona o socialnem varstvu - Uradni list RS št. 54/92) je stvarno pristojno socialno sodišče.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Namen Zakona o denacionalizaciji je poprava krivic, s tem, da se nove krivice ne smejo delati. Silo je treba ugotoviti glede konkretnega pravnega posla in glede konkretnih oseb.
zastaranje odškodninskega zahtevka - silobran - negmotna škoda - strah
Z zahtevo oškodovanke po plačilu odškodnine v kazenskem postopku je zastaranje pretrgano. Tudi če bi šlo za silobran, je poškodba taka, da bi šlo za prekoračen silobran. Zaskrbljenost za izid zdravljenja še ni zadostna podlaga za določitev odškodnine za strah.
Obveznost izročiti akceptni nalog je kavzalna obveznost. Plačilo katere obveznosti se z izročitvijo akceptnega naloga zavaruje, je stvar dogovora. To pomeni, da ni ovire, da se ne bi moglo zavarovati tudi plačilo neke tuje obveznosti. Vendar pa se lahko v zavarovanje izročeni bianco akceptni nalog izpolni samo v skladu z dogovorom. Akceptni nalog je namenjen za zavarovanje plačila točno določene obveznosti (in ni vrednostni papir). Zato ga upnik samega zase ne more prenesti na drugega. Ker je dolžnikovo naročilo (nalog) upniku, da izročeni akceptni nalog izpolni v skladu s pogodbo, osebno razmerje, upnik akceptnega naloga ne sme izročiti drugi osebi niti skupaj s terjatvijo, razen če mu dolžnik to dovoli ali če so ga k temu prisilile okoliščine. Upnik dobi naročilo (nalog) z razveznim pogojem, da bianco akceptni nalog izpolni in ga predloži dolžnikovi banki zaradi prenosa sredstev, če dolžnik ob dospelosti ne poravna svoje obveznosti. Če se ta pogoj izpolni in dolžnik svojo obveznost poravna, predno je upnik na podlagi akceptnega naloga dobil plačilo svoje terjatve, naročilo (nalog) neha veljati. Pravna podlaga, zaradi katere je upnik imel akceptni nalog, je s tem odpadla, zato mora akceptni nalog dolžniku vrniti. Če pa dolžnik svoje obveznosti ob njeni dospelosti ne poravna in upnik vnovči akceptni nalog, v vnovčenem delu ni več mogoče zahtevati vrnitve akceptnega naloga, niti ni več mogoče prepovedati njegovega vnovčenja.
preizkušanje prijavljenih terjatev - terjatve, nastale zaradi odstopa od pogodbe - preizkušanje ugotovljenih terjatev
Ponovno preizkušanje že ugotovljenih terjatev ni mogoče in jih tudi upniki, katerih terjatve so nastale zaradi odstopa od pogodbe in v času, ko je bil opravljen prvi narok za preizkus terjatev, še niso imeli položaja upnikov, nimajo pravice prerekati.
Tudi terjatve delavcev iz naslova osebnih dohodkov v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, je treba preizkusiti kot ostale terjatve, razlika je le v višini in načinu poplačila.
Za oceno, ali je vozilo s hrvaško registracijo s tujo registracijo, je odločilen čas škodnega dogodka. Ker se je ta pripetil 11.5.1991, torej pred osamosvojitvijo (t.j. pred 25.6.1991), vozila s hrvaško registracijo ni mogoče šteti za tuje vozilo.
Zakon o zemljiških knjigah (1930) paragraf 3, 3/1, 3/2, 13, 13/1, 104, 104/2. Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig paragraf 4, 4/3.
zemljiška knjiga - pravni promet z nepremičninami - razpolaganje - načelo pravne enotnosti zemljiškoknjižnega telesa - vknjižba zastavne pravice
Predmet razpolaganja v pravnem prometu je lahko le celotno zemljiškoknjižno telo ali njegovi idealni deli. Obseg zemljiškoknjižnega telesa se lahko spremeni le z zemljiškoknjižnim odpisom ali pripisom posameznih zemljišč ali njihovih delov.
postopek za delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - sklep - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Če je med nepravdnima strankama tako spor o predmetu delitve kot o obsegu deležev, ni mogoče napotiti udeležencev na pravdo le glede deleža, ampak mora biti napotitev bodisi skupna tako glede obsega kot glede deležev, bodisi le glede deležev, potem ko je jasen obseg. Sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, ne pa, kako velik delež v pravdi lahko uveljavlja.