začasna odredba - neizvršljivost - težko popravljiva škoda - trditveno breme - predmet upravnega spora - prizadetost javne koristi - dopustni ugovori v izvršilnem upravnem postopku
Zatrjevana neizvršljivost oziroma nejasnost posameznih točk izreka izpodbijane odločbe bo predmet meritorne presoje predmetnega upravnega spora, morebitna vprašanja v zvezi s potencialnim izvršilnim postopkom pa so lahko predmet obravnave pred izvršilnimi organi.
Zahteva po natančni in konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja (kot formalnega pogoja) terja, da je sporno pravno vprašanje oblikovano tako, da ga lahko Vrhovno sodišče prepozna (ovrednoti) kot pravno vprašanje, ki ima objektivni pomen za pravni red kot celoto (vprašanje, ki presega pomen ene same zadeve). Samo na tak način je Vrhovnemu sodišču tudi omogočeno, da na tako sporno pravno vprašanje odgovori. Vrhovno sodišče namreč s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZSS člen 29, 29/1-2, 31, 32, 32/1-1, 33.
dovoljenost revizije - prenehanje sodniške službe - negativna ocena sodniške službe - Sodni svet - zelo hude posledice niso izkazane - ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve
Iz določbe prvega odstavka 31. člena (prej veljavnega) ZSS ne izhaja zakonska dolžnost, da mora upravičeni predlagatelj zahtevo za izdelavo predčasne ocene sodniške službe (pisno) obrazložiti. Ker pa gre pri taki oceni za odstop od pravila, po katerem se ocena sodniške službe izdela vsaka tri leta, mora za tako odločitev obstajati objektivni razlog.
Vprašanje št. 2 izhaja iz napačne predpostavke, da so bili z izpodbijano odločitvijo Sodnega sveta vsebinsko spremenjeni zaključki iz preteklih ocen revidentkine sodniške službe. S povzemanjem načina ravnanja revidentke v preteklih obdobjih namreč v pretekle ocene ni bilo poseženo.
Vprašanje št. 3 temelji na napačni predpostavki, da je Sodni svet spremenil oceno sodniške službe personalnega sveta, kar se ni zgodilo in iz izpodbijane sodbe tudi ne izhaja stališče, da bi Sodni svet to smel storiti.
Vprašanje št. 4 ne nanaša na obravnavano zadevo, saj izpodbijana odločitev Sodnega sveta ne temelji le na enem izmed pri kriteriju delovne sposobnosti primeroma navedenih indikatorjev.
Vprašanje št. 5 ni pomembno pravno vprašanje, saj prekluzija sama po sebi ni v neskladju z URS.
Odgovor na vprašanje št. 6 izhaja iz jasnih določb tedaj veljavnega ZSS, ki posebej ureja postopek ocenjevanja sodniškega dela (tudi kriterije) in posebej disciplinske postopke. Vprašanje razmerja med eno in drugo podlago za prenehanje sodniške funkcije na podlagi zakona ni predmet tega upravnega spora.
Z vprašanjem št. 7 revidentka ne zatrjuje odstopa sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi od sodne prakse Vrhovnega sodišča, temveč odstop Sodnega sveta od stališč Vrhovnega sodišča. Glede sklicevanja sodišča prve stopnje na razloge v izpodbijanem upravnem aktu obstaja ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča,od katere pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi ni odstopilo.
Revidentka s svojimi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala. Prenehanje sodniške funkcije na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSS oziroma posledična izguba zaposlitve sama zase še ne pomenita zelo hudih posledic, saj revidentki ne preprečujeta opravljati drugega izobrazbi primernega dela, za druge zatrjevane posledice pa revidentka ni predložila nobenih dokazov
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17.
I. Ali ima odločba organa iz katere izreka je razvidno, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje za mednarodno zaščito prosilca zaradi njegove predaje drugi odgovorni državi članici, enake pravne posledice tudi v primeru, če navedeno prošnjo iz tega razloga zavrže?
II. Ali prosilec državo članico, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, lahko po 17. členu Uredbe Dublin III zaprosi, da obravnava navedeno prošnjo, kljub temu da tako obravnavanje ni njena odgovornost glede na merila iz te uredbe in je država članica to prošnjo dolžna obravnavati?
začasna odredba - težko popravljiva škoda - bodoče negotovo dejstvo - neizvršljivost - trditveno breme - ugovori v izvršilnem upravnem postopku
Zatrjevana neizvršljivost oziroma nejasnost posameznih točk izreka izpodbijane odločbe bo predmet meritorne presoje predmetnega upravnega spora, morebitna vprašanja v zvezi s potencialnim izvršilnim postopkom pa so lahko predmet obravnave pred izvršilnimi organi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00010196
ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2, 60, 64, 64/1-2, 71, 71/2, 75, 75/1, 76. ZMZ-1 člen 20, 23. URS člen 22, 25.
mednarodna zaščita - dejansko stanje - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - odločanje na seji - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Pritoženega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno uveljavljati, če je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje oprta na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje.
Če bi bile pomanjkljivosti ugotovljenega dejanskega stanja takšne, da jih je treba odpraviti v ponovljenem upravnem postopku, bi bili podani pogoji za odpravo izpodbijanega akta tožene stranke.
Omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - spor znotraj družinske skupnosti - razpolaganje s premoženjem družbe
Delavcu ni mogoče očitati kršitve delovne obveznosti, če to stori z védenjem in v soglasju z zakonitim zastopnikom družbe, zlasti ko gre za primer, kot je obravnavani: ko sta tožnica in direktor toženke zakonca, toženka pa kot pravna oseba njuno družinsko podjetje, v katerem sta oba tudi družbenika. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da tožnica in direktor kot družbenika ne bi smela na ta način razpolagati s premoženjem družbe, vendar je to lahko le predmet ugotavljanja skladnosti poslovanja družbe z zakonom. Za vprašanje, ali je mogoče tožničino ravnanje opredeliti kot kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pa je ključnega pomena prav njuno medsebojno razmerje in razmerje do pravne osebe ter dosedanja praksa in dogovori glede razpolaganja s premoženjem družbe.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - rok za podajo odpovedi - pravočasnost odpovedi
Tožena stranka ima enočlansko upravo oziroma predsednika uprave, ki toženo stranko zastopa brez omejitev, zato je pravilno stališče sodišča, da je pri presoji pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, kdaj je razlog za odpoved ugotovil predsednik uprave tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev delovnih obveznosti - pridobitev protipravne premoženjske koristi - javni uslužbenec
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 je, da je storilcu denar zaupan v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da mora imeti storilec pravico razpolagati z denarjem na pravno veljaven način.
Ni mogoče izključiti obstoja kršitve delavca samo zato, ker delodajalec o nečem ni izdal izrecnih navodil.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter analitično pripeljati do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja. Take dokazne ocene sodišče prve stopnje ni opravilo, kot pravilno pa jo je sprejelo sodišče druge stopnje. Pavšalen zaključek sodišča druge stopnje – kljub pritožbenim navedbam v tej smeri – da je sodišče prve stopnje korektno povzelo vsebino izvedenih dokazov in svoje zaključke napravilo na podlagi pravilne dokazne ocene, ni utemeljen.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO
VS00045377
ZSVarPre člen 4, 4/3, 8, 20, 23, 23/1, 52.
pravica do varstvenega dodatka - dohodkovni cenzus - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj - občasni neperiodični dohodki
Enkratno izplačilo skupnega zneska varstvenih dodatkov za nazaj predstavlja občasni, neperiodični dohodek, ki se mora povprečiti v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre.
Pri obravnavi revidentovega prejemka v relevantnem obdobju ne gre za pravno praznino. Niti v času odločanja veljavne določbe ZSVarPre niti kasnejše določbe ZUPJS ne predvidevajo izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Na zakonski ravni so določeni dohodki oziroma premoženje izrecno izključeni iz upoštevanja v okviru ugotavljanja doseganja cenzusa. Odsotnost varstvenega dodatka oziroma enkratnega skupnega izplačila dohodka, ki bi bil sicer ob normalnem poteku stvari periodično plačan, med izjemami po sistemski razlagi ne pomeni pravne praznine, temveč nasprotno kaže na njegovo upoštevanje pri preverjanju pogojev za priznanje pravic.
direktor - sklep o prenehanju delovnega razmerja - sodno varstvo - pravni interes - pobot izplačila plače - soglasje delavca
Res je sicer, da v sklepu nikjer ni uporabljen izraz odpoved pogodbe o zaposlitvi in da v njem navedeni razlogi niso razdelani tako, kot bi se lahko pričakovalo od prava vešče osebe, vendar to ne spremeni dejstva, da je sklep po svoji vsebini in obrazložitvi sklep o prenehanju delovnega razmerja in s tem tudi o prenehanju za nedoločen čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik pisnega soglasja k pobotanju ni dal, zato njegova terjatev iz naslova nadomestila plače ni mogla prenehati na podlagi enostranskega pobota tožene stranke.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 115, 115/1, 115/2. Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 10.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - varovana kategorija delavcev - starševstvo
Nadomestitev odsotne delavke med izrabo starševskega dopusta z drugim delavcem ne pomeni nezakonitosti oziroma dejanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 115. člena ZDR-1.
Delodajalec lahko izvede reorganizacijo tako, da določena delovna mest, na katerih pride do zmanjšanja obsega del, ukine, naloge ukinjenega delovnega mesta pa razdeli med ostale zaposlene ali zunanje izvajalce.
ZDR-1 člen 118, 118/1. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - protipravna prilastitev - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
Sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da so se porušeno medsebojno zaupanje oziroma skrhani medsebojni odnosi odražali praktično skozi celoten sodni postopek. Materialnopravno zmotna je presoja, da dogodki izpred nekaj let (objava člankov v letu 2011 in 2012) ne vplivajo (več) na odločitev o sodni razvezi. Ni bilo ugotovljeno, da bi se zaupanje ponovno vzpostavilo ali da zaradi poteka časa med strankama ni več napetosti, ravno nasprotno. Da se medsebojni odnos med strankama od tedaj ni izboljšal, da nesoglasja niso izzvenela in da zaupanje še ostaja porušeno, je toženka smiselno ves čas navajala, pri čemer je nazadnje (z vlogo z dne 23. 1. 2017) opozorila na tožničino vlogo z dne 5. 3. 2016, iz katere naj bi to jasno izhajalo.
Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da je sodna razveza nesorazmeren "ukrep" ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je obstoj okoliščin, ki utemeljujejo sodno razvezo soodvisen od dokazanosti kršitve, da okoliščine izpred nekaj let ne vplivajo na odločitev o sodni razvezi in da vsebine ene od vlog, ki je bila sicer dana v pritožbenem postopku zoper eno od v tem sporu razveljavljenih sodb ni mogoče upoštevati, se sodišči do relevantnih okoliščin, s katerimi je toženka utemeljevala predlog za sodno razvezo, nista vsebinsko opredelili, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine
Tožnik izpostavlja, da ni šlo za poslovno listino, ki je pomembna za pravni promet. Ta revizijski ugovor ni utemeljen. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik sopodpisnik pogodbe o odstopu terjatev z lažnimi podatki (lažno vsebino, ki se je nanašala na odstop terjatve in lažnim datumom). Že tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da gre za listino, ki je pomembna za pravni promet. Očitno je bil podpis lažne pogodbe pomemben, saj sicer ne bilo bilo nobene potrebe za njeno sklenitev. To izhaja tudi iz navedb tožnika, češ da je tožena stranka na ta način res „pomagala“ družbi A. in H. itd. in tudi izpovedi tožnika, da brez te pogodbe družba H. ne bi mogla družbi A. povrniti denarja, ki ga plačala toženi stranki.
invalidnost - priznanje pravic na podlagi invalidnosti - vzrok - poškodba pri delu - sprememba zakona
Do poškodbe, ki je vzrok invalidnosti tožnika, je prišlo v času veljavnosti ZPIZ-1, s katerim je bila ta opredeljena kot poškodba pri delu in jo je kot tako treba upoštevati tudi pri nadaljnjem odločanju. Prehodne določbe ZPIZ-2 ne vsebujejo nobene določbe, ki bi navedeno vprašanje uredila drugače. Zato sta sodišči druge in prve stopnje ravnali pravilno, ko sta vzrok tožnikove poškodbe pravno okvalificirali po zakonu, ki je veljal na dan njenega nastanka. Kvalifikacije, ki je bila že opravljena, kasneje, zaradi spremembe predpisa ni mogoče več spreminjati.
odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - ponovna odmera - učinek odločbe - učinek za naprej
V konkretnem primeru pogoji za obnovo postopka po ZUP in ZPIZ-2 zaradi poteka rokov niso izpolnjeni. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča pa je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Prav to za tožnika predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo. Glede učinkovanja nove odločbe je Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - opredelitev kršitve
Toženka je očitke v pisnem opozorilu pred odpovedjo zadostno konkretizirala, saj je iz opisa razvidno kdaj in na kakšen način je tožnik kršil delovne obveznosti. Ni potrebno, da delodajalec do potankosti opiše sporni dogodek (npr. tako, da navede, kaj točno je tožnik izrekel nadrejeni). Posebej ob upoštevanju, da gre v konkretnem primeru za presojo pisnega opozorila, osnovni namen katerega je, da se delavca opozori na neustrezno ravnanje in odvrne od ponavljanja kršitev.
Zgolj dejstvo, da delavec nadrejenemu predstavi svoje (drugačno) mnenje sicer res ni mogoče šteti za kršitev delovnih obveznosti, lahko pa kršitev predstavlja, če se delavec ob tem neprimerno vede tako, da nadrejenega sploh ne posluša oziroma upošteva, mu ne pusti do besede ipd.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zdravnik - hujša kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da so ugotovljene prav vse kršitve, navedene v odpovedi, v kolikor že ena od njih sama zase predstavlja utemeljen in resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnik nastavil kalijev klorid pacientu s hiperkalijemijo, ob vednosti, da bi vnos le-tega pri tem pacientu povzročil smrt in namerno vzbujanje prepričanja pri sodelavcih, da je storil kaznivo dejanje zoper življenje in telo, s čimer je pri njih povzročil zmedo in paniko, že samo po sebi predstavlja tako kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je izredna odpoved utemeljena. Kršitev je tako podana že s samo odreditvijo kalijevega klorida na način kot je to storil tožnik, ne glede na to, ali je do vnosa v pacienta tudi dejansko prišlo.
Podlaga za obveznost vračila prejetih nadomestil plač za čas odsotnosti zaradi izobraževanja ni neupravičena obogatitev, temveč pogodbena zaveza, da bo toženka stroške izobraževanja, kamor sodijo tudi nadomestila plač za čas odsotnosti zaradi izobraževanja, vrnila, če izobraževanja ne bo v roku uspešno zaključila.
Odločitev sodišča, da je toženka dolžna povrniti bruto znesek prejetega nadomestila, ne posega v nobene pridobljene pravice. Obveznost vrnitve tudi tistega dela prejetega nadomestila plače, ki odpade na davke in prispevke, v ničemer ne vpliva na že pridobljene pravice tožnice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.