izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkretizacija kršitve - kršitev z znaki kaznivega dejanja - obseg sodne presoje - odredba o hišni preiskavi
Odredba o hišni preiskavi potrjuje, da je bila preiskava odrejena in kaj so bili razlogi za odreditev; potrjuje tudi, da je sodišče v kazenski zadevi presodilo, da so v času odredbe - glede na tedanje podatke - obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Odredba o hišni preiskavi pa ne predstavlja dokaza, da je oseba res storila kaznivo dejanje (glede katerega so za odreditev hišne preiskave obstajali le utemeljeni razlogi za sum), oziroma da je kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (z znaki kaznivega dejanja).
Sodišče ni vezano na pravno opredelitev odpovednega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDSve člen 18, 18/3, 34, 36, 36/2, 37. ZVDZ člen 59, 105, 105/1.
volitve elektorjev za Državni svet - število elektorjev interesnih organizacij - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - vročitev - volilni postopek - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo
Rok za pritožbo začne teči tedaj, ko je zoper odločitev DVK mogoče vložiti učinkovito pravno sredstvo, to je z vročitvijo seznama izvoljenih predstavnikov v volilnem telesu. Če je Društvo A., ki je s pritožbo, vloženo 17. 11. 2017, zoper takratne odločbe pritožnikov z dne 30. 10. 2017, sprožilo volilni spor (Uv 8/2017) glede vprašanja zakonitega števila njihovih elektorjev, bi to pod enakimi pogoji (z uporabo javno dostopnih podatkov) lahko storili tudi pritožniki zoper odločbe posamičnih poklicnih organizacij s področja kulture. Vrhovno sodišče zato zavrača navedbe, da so pritožniki šele z naknadno vročitvijo spornih odločb lahko uveljavili učinkovito varstvo volilne pravice. Pritožniki z naknadno pridobitvijo izpodbijanih odločb ne morejo za nazaj vzpostaviti pravočasnosti pritožbe ali doseči učinka začetka teka novega pritožbenega roka. Drugačno stališče bi tudi pomenilo utemeljitev podlage za odločanje o zakonitosti že pravnomočnih odločb DVK, za kar ne v ZVDZ ne v ZDSve ni podlage. To pa bi bilo v nasprotju z 158. členom Ustave RS.
Vrhovno sodišče se ne strinja s trditvijo o spreminjanju pravil med volilnim postopkom, saj se ZDSve v tem času glede določbe o poklicnih organizacijah kulturnih in športnih delavcev in njihovih članih ni spremenil, že od leta 2002 pa je znano stališče Ustavnega sodišča, da so relevantni le člani, ki poklicno opravljajo dejavnost na posameznem področju. Kriterij poklicnosti je torej ves čas nespremenjen. Vrhovno sodišče je zgolj razložilo njegovo vsebino, po tem, ko je ugotovilo, da ta kriterij ni bil upoštevan,
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - jezikovna razlaga
Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 199. člena KZ-1 sta možni dve izvršitveni obliki; prva, pri kateri storilec zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi v ustrezno zavarovanje in druga, pri kateri storilec zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj. Za nelegalno zaposlitev tujcev pride v poštev druga izvršitvena oblika, ki jo je zakonodajalec vezal na ustrezno dovoljenje za delo in zaposlitev več (najmanj treh) tujcev ali oseb brez državljanstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00016802
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - odgovornost zakonca za dolgove drugega zakonca - podjetniško premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dopustitev revizije je bila predlagana v zvezi z vprašanjem odgovornosti zakonca za dolgove drugega zakonca iz podjetniške dejavnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00009768
OZ člen 280, 280/2, 283. ZZZDR člen 131a. ZPP člen 351, 351/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba zaradi izterjave preživnine - izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - izpolnitev tretji osebi - veljavnost izpolnitve
V izjemnih primerih (ko gre za izpolnjevanje predvidljivih, že obstoječih stroškov, v dolgem obdobju, ob konkludentnem soglasju drugega od staršev), je kljub določbi 131a. člena ZZZDR, za izpolnitev preživninske obveznosti uporabna tudi določba drugega odstavka 280. člena OZ.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi, pisanje prejme. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Okoliščine, da je bil sklep nasprotnemu udeležencu vročen med sodnimi počitnicami, Vrhovno sodišče ne more upoštevati po uradni dolžnosti.
ZKP člen 33, 33/1, 178, 178/4, 331, 331/1, 334, 334/1, 371, 371/1-3, 371/2.. URS člen 29, 29-3.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - subjektivna in objektivna koneksiteta - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - načelo neposrednosti - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do poštenega postopka - zaslišanje obremenilne priče
Sodišče v primerih, ko je podana subjektivna, objektivna ali tako imenovana mešana koneksiteta, praviloma izvede enoten postopek in izda eno sodbo. Vendar pa lahko sodišče zaradi ovir, ki onemogočajo ali zavlačujejo izvedbo enotnega postopka na podlagi določbe 33. člena ZKP do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi smotrnosti, odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej. Med tehtne razloge je mogoče šteti tudi nevarnost zastaranja kazenskega pregona za posamezna kazniva dejanja.
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora imeti obdolženec v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič ali zagovorov soobdolžencev oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri neposredni izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo. Pri presoji, ali je bilo obdolžencu omogočeno, da se sooči z obremenilno izjavo, je ključno, ali takšna obremenilna izjava priče ali soobdolženca predstavlja edini ali odločilni dokaz.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je v tovrstnih primerih dopustna uporaba načela prostega preudarka ob prisoji odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00015492
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - pogodba o leasingu - finačni leasing - plačevanje obrokov za leasing - pridržek lastninske pravice - pričakovana pravica - pravica, ki preprečuje izvršbo - izvršba na predmetu leasinga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima leasingojemalec, ki je z leasingodajalcem sklenil pogodbo o leasingu premičnine (vozila), na predmetu leasinga pravico, ki preprečuje izvršbo upnika leasingodajalca, ob tem, da je ta predmet prevzel v posest in delno izpolnil pogodbene obveznosti.
ZASP člen 31, 74, 74/1, 146, 146/1, 146/2, 162a. OZ člen 425. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - izključna materialna avtorska pravica - kolektivne organizacije - licenčna pogodba - razlaga pogodbe - namen pogodbenikov - aktivna legitimacija - inkaso cesija
Toženka je z licenčnimi pogodbami z dne 6. 1. 2009 pridobila pravice po načelu "vse-pravice-na-enem-mestu" (one-stop-shop). Ta način je koristen za uporabnike in imetnike pravic, saj zmanjšuje stroške kolektivnega upravljanja pravic, zato je lahko licenciranje pravic cenejše. Memorandum in njegovi Dodatki tako predstavljajo skupno tarifo, pri sklenitvi katere je sodelovalo več kolektivnih zastopnikov imetnikov pravic.
Sodišče druge stopnje se pravilno ni omejilo na besedno razlago, temveč je v skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ upoštevalo tudi namen pogodb. Namen je bil, da se določi enotno plačilo za vse pravice in da ena organizacija ureja vse v zvezi s pobiranjem in izterjavo dogovorjenega plačila.
Pri razmerju med toženko, tožnikom in drugimi imetniki pravic ne gre za deljive obveznosti v smislu 393. člena OZ niti za solidarne terjatve, temveč za inkaso cesijo v smislu drugega odstavka 425. člena OZ.
Pooblastilo kolektivnim organizacijam, da lahko prevzamejo opravljanje administrativno-tehničnih nalog za druge kolektivne zastopnike, izhaja že iz drugega odstavka 146. člena ZASP, zato posebno dovoljenje UIL v zvezi s tem ni potrebno. Če tožnik ne bi smel opravljati administrativnih poslov za tuja kolektivna združenja imetnikov pravic samo zato, ker imajo sedež v drugi državi članici, bi to pomenilo prepovedano neposredno diskriminacijo na podlagi sedeža družbe.
Ob dejanskih zaključkih, da se pravdni stranki nista pogovarjali o bistvenih sestavinah posojilne pogodbe, kot jo opredeljuje 569. člen OZ (znesku posojila, roku vrnitve, morebitnih stranskih terjatvah, kot so obresti ipd.), temveč sta očitno obe sledili interesu tretjega, ki je bil tedaj z obema v dobrih odnosih, je logičen nadaljnji sklep, da do soglasja volj, ki vodi do nastanka pogodbe, ni prišlo.
Tožniku je bilo v zvezi z dokazovanjem pozitivnih dejstev (sklenitve posojilne pogodbe) naloženo dokazno breme, kot je v podobnih postopkih običajno; zgolj zaradi toženčevega zanikanja to breme ni bilo nesorazmerno težko niti ni bil zaradi tega v vnaprej slabšem izhodišču glede dokazovanja dejstev.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v revizijskem postopku - predlog za dopustitev revizije - prepozna vloga - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je institut vrnitve v prejšnje stanje mogoče uporabiti tudi v revizijskem postopku oziroma v postopku za dopustitev revizije (kot njegovemu sestavnemu delu).
ZVPSBNO člen 15, 15/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13.
trajanje kazenskega postopka - uporaba ZVPSBNO - obveznost uveljavljanja pospešitvenih sredstev - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
ZVPSBNO predstavlja pravno podlago za uveljavljanje odškodnine za vso nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja sodnega postopka, vključno z nepremoženjsko škodo, ki je posledica njegovega prekomernega trajanja pred 1. 1. 2007.
ZKP člen 10, 10/1, 201, 201/1.. KZ-1 člen 191.. URS člen 31.
odreditev pripora - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilje v družini
Dejanje, storjeno v drugem časovnem obdobju in na drugačen način, ne more konzumirati drugega istovrstnega kaznivega dejanja, čeprav storjenega zoper isto oškodovanko
ZIKS člen 145a. ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. - člen 1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 4.
vrnitev zaplenjenega premoženja - višina odškodnine - pravni status zemljišča ob podržavljenju - stavbna zemljišča - vrednost zemljišča - metoda izračuna - podzakonski predpis - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis - sedanja vrednost
Vprašanje, kakšen je bil status zemljišč ob podržavljanju (torej tudi, ali je določeno zemljišče stavbno ali kmetijsko), je pravne narave, saj njegovo vsebinsko opredelitev podajajo predpisi, ki na status nekega zemljišča vežejo različne pravne učinke. Stavbno zemljišče je tako le zemljišče, ki je bilo predvideno za zazidavo že ob podržavljenju ali pa je bilo kot tako podržavljeno. Ne pa npr. tisto, ki je bilo podržavljeno (oziroma zaplenjeno) kot kmetijsko, pa četudi bi bilo pozneje uporabljeno za gradnjo.
Nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka, ki ne ustreza sedanji tržni vrednosti, ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen in drugim odstavkom 85. člena ZDen.
ZPP člen 44, 44/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZKZ člen 77, 78.
tožba za izvedbo melioracije - melioracija - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - zastaranje - ugotavljanje novih dejstev pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti - dovoljenost revizije - nedenarne terjatve - vrednost spornega predmeta
V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za (le) del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.
Že zahtevek za izvedbo melioracije potemtakem obsega zahtevo za izvedbo agromelioracije in s tem agromelioracijskih ukrepov, potrebnih za sanacijo. Kljub temu, da je tožeča stranka v prvotnem zahtevku (izrecno) zahtevala le izvedbo nekaterih agromelioracijskih ukrepov, tako ni mogoče šteti, da je naknadno, po pridobitvi izvedenskega mnenja, podana opredelitev še drugih ukrepov, pomenila postavitev novega zahtevka.
Zaključek, da je parcela št. 2346 k. o. ... v lasti tretje osebe, ki v predmetni pravdi ni udeležena, je tako podalo višje sodišče. Sprejelo pa ga je samo, po uradni dolžnosti - torej brez trditev pravdnih strank in z obrazložitvijo, da gre za preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi takšne ugotovitve je nato tožbeni zahtevek zavrnilo na interni seji, brez da bi strankam dalo možnost, da se do novo ugotovljenega dejstva (in posledic, ki iz njega izhajajo) opredelijo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in pravdnima strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
dovoljenost revizije - davek na dediščine in darila - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve - dejansko stanje kot revizijski razlog - pravni interes revidenta
Odmera davka na darilo je bila zavrnjena, ker revident ni dokazal, da je darilo od matere in žene res prejel. Gre torej za vprašanje ugotovljenega dejanskega stanja o tem, ali je bilo darilo dano ali ne, kar ni predmet revizijske presoje.
Vprašanje o ustavnosti določbe o dokaznem bremenu in roku za hrambo dokazov v postopku po tedaj veljavnem petem odstavku 68. in 69. členu ZDavP-2 pa tudi ni pomembno po vsebini zadeve, ker navedene določbe ne predstavljajo materialne pravne podlage za odločitev v obravnavanem primeru.
Ker je revident že z obrazložitvijo napovedi za odmero davka od prejetega darila izpolnil svojo zakonsko dolžnost, z odločitvijo organa, da davka ne odmeri, ni bilo poseženo v revidentovo pravico ali pravno korist. Zato si z vloženo revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2-b. Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje člen 12. Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) člen 9. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-15.
obračun uvoznih dajatev - carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - dokazna vrednost - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) - poročilo OLAF - nepreferencialno blago - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku
Poročila OLAF so dopustni dokazi v postopkih pred nacionalnimi organi, vendar pa morajo ti organi v okoliščinah konkretnih primerov presoditi, ali so ti dokazi zadostni za odločitev o zadevi.
Potrdila organov tretjih držav o nepreferencialnem poreklu blaga nimajo pri uporabi protidumpinških pravil EU nobene vloge in na njihovi podlagi zavezanec za plačilo carinskega dolga ne more graditi legitimnega pričakovanja za nasprotovanje naknadni vknjižbi carinskega dolga.1 Uporaba b. točke drugega odstavka 220. člena CZS v obravnavani zadevi torej sploh ne pride v upoštev.
Poleg tega je OZT potrdilo o poreklu blaga izdal na podlagi zavajajoče dokumentacije izvoznika. V tem primeru pa napaka tajskih carinskih organov ni posledica njihovega aktivnega ravnanja, kar je eden izmed treh komulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da ne pride do naknadne vknjižbe carinskega dolga po 220. členu CZS.