ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 37, 38, 46, 46/3. ZZdrS člen 65, 65/2. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/2.
dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - opravljanje dejavnosti, ki je opredeljena kot javna služba - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - izvajanje zdravstvene dejavnosti - dohodek iz dejavnosti - neveljavne pogodbe - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pogodba o opravljanju storitev - pogodba o zaposlitvi - dohodnina - prejemki zdravnikov - neoprava glavne obravnave - dovoljena revizija iz vrednostnega razloga
65. člen ZZdrS, na katerega se sklicuje revidentka, ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi (oziroma drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe) in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki).
Glede na to, da se v davčnem pravu, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dohodkov, je sodišče prve stopnje prejemke zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov), ki so jim bili izplačani na podlagi izstavljenih računov, (po njihovi ekonomski vsebini), glede na ugotovljene dejanske okoliščine, pravilno vrednotilo kot dohodke iz zaposlitve (35. člen ZDoh-2).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/2. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 37, 38, 46, 46/3. ZZdrS člen 65, 65/2. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/2. ZDR člen 4, 11, 16.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - zdravstvo - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dohodek iz dejavnosti - opravljanje zdravstvene storitve - zdravniška služba - neveljavne pogodbe - podjemna pogodba - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino - gospodarski subjekt
Kljub temu, da so pri revidentki zaposleni zdravniki na podlagi podjemnih pogodb tudi izven svojega rednega delovnega časa dejansko opravljali enako delo kot v svojem delovnem času, to ne pomeni, da so bile pogodbe sklenjene v nasprotju s 65. členom ZZdrS.
Pri presoji pravne narave razmerja je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 11. člena ZDR, ki v zakonsko predvidenih primerih dopušča, da se delo, kljub temu, da se opravi v obliki, ki ima elemente delovnega razmerja, opravi na podlagi pogodbe civilnega prava. V inšpiciranem obdobju je ravno 65. člen ZZdrS, na katerega se v reviziji sklicuje revidentka, predstavljal zakonsko podlago za takšno izjemo, saj je v primerih, kot je tudi obravnavani, zaradi varovanja širšega javnega interesa - nemotenega izvajanja javne zdravstvene dejavnosti, pod izjemnimi pogoji, dopuščal večjo avtonomijo pogodbenih strank in predstavljal podlago za to, da so javni zdravstveni zavodi oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in zdravniki svoja (delovnopravna) razmerja v zvezi z izvajanjem javne zdravniške službe lahko urejali tudi s pogodbami civilnega prava. To je treba spoštovati tudi v zvezi z obdavčitvijo.
65. člen ZZdrS, na katerega se sklicuje revidentka, ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi (oziroma drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe) in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki). Pač pa je bilo na tej pravni podlagi javnim zdravstvenim zavodom (torej tudi revidentki) pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami.
Glede na to, da se v davčnem pravu, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dohodkov, je sodišče prve stopnje prejemke zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov), ki so jim bili izplačani na podlagi izstavljenih računov, (po njihovi ekonomski vsebini), glede na ugotovljene dejanske okoliščine, pravilno vrednotilo kot dohodke iz zaposlitve (35. člen ZDoh-2).
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZDavP-2 člen 326. ZDoh-2 člen 100.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - samoprijava - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
V obravnavani zadevi je revident vložil tožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Postavljena vprašanja pa se nanjo sploh ne nanašajo, saj revident njeni višini ali pravilnosti niti ne ugovarja. Zavzema se le, da bi moral davčni organ upoštevati njegov predlog za uveljavitev odloga davčne obveznosti, kar pa je predmet samostojnega postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZDavP-2 člen 326, 331. ZDoh-2 člen 100.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - samoprijava - odlog davčnega dolga - rok za vložitev davčne napovedi - primernost zakonske ureditve - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
Institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti predstavlja samostojen pravni institut davčnega prava, ki ga ureja 100. člen ZDoh-2 in se na podlagi tretjega odstavka tega člena uveljavlja po posebnem postopku (in rokih) kot ga določa ZDavP-2 na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala davčnemu organu. V nobenem delu ni vezan na institut samoprijave, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog s katerimi se vloži davčna napoved. S četrtim postavljenim vprašanjem revident torej v bistvu sprašuje po primernosti zakonske ureditve, ki uveljavitev pravice do odloga davčnega zavezanca veže na postopek določen v ZDavP-2, kar pa ne more biti predmet sodnega odločanja. Na podlagi navedenega nista za obravnavano zadevo pomembna niti drugo in četrto postavljeno vprašanje.
dopuščena revizija - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčenju - davek od dohodka pravnih oseb
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora Upravno sodišče RS do zaključka postopka skupnega dogovora, ki je sprožen skladno s 26. členom Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, prekiniti sodni postopek, ki se sočasno vodi pred sodiščem v isti zadevi, dokler ni končan postopek skupnega dogovora?
Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.
KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00009780
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6.
upravljanje družbe - odgovornost poslovodje - skrbnost in odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja - poslovna odločitev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - povrnitev škode - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je presojalo, ali je ravnanje poslovodje ustrezalo pravnemu standardu skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika z vidika pridobitve zadostnih informacij za sprejem poslovne odločitve.
V konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje.
Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno in očitno] nesorazmerje med vrednostjo izpolnitev pogodbenih strank.
Prikriti prenosi premoženja (prikrita vračila vložka), ki so posledica nesorazmernih pogodbenih obveznosti v okviru pravnih poslov, ki sta jih sklenila družba in delničar, so namreč v nasprotju s temeljno prepovedjo vračila vložka, saj družba z njimi delničarju zagotovi posebno korist, ki je tretji osebi v enakih pogojih ne bi. Gre za korist, ki jo je deležen zgolj delničar, in to v breme premoženja družbe (kar ima za posledico zmanjšanje premoženja družbe oziroma preprečitev njegovega povečanja).
Glede na relevantne določbe ZGD-1 je pravno pomembno in upoštevno korporacijskopravno razmerje med družbo (tožnico) in delničarko (pravno prednico toženke). Zahtevek za vrnitev prepovedanega plačila je namreč poseben korporacijskopravni zahtevek. Zato je pomembna pravna presoja, ali je šlo za prepovedano plačilo po določbah zakona, ki ureja temeljna statusna korporacijska pravila poslovanja gospodarskih družb, ne pa obligacijskopravno (poroštveno) razmerje med porokom in dolžnikom oziroma med upnikom in porokom, kar posledično pomeni, da ni utemeljeno sklicevanje revidentke na causo za izdajo poroštva, ki naj bi izhajala iz razmerja med porokinjo (tožnico) in kreditojemalko (drugo družbo). Čeprav morda zahtevek družbe po splošnih pravilih obligacijskega prava o vračanju neupravičeno pridobljenega ne bi bil utemeljen, pa je lahko utemeljen po pravilih korporacijskega prava, v katerem nad varstvom interesov prejemnice (posamezne delničarke) prevlada temeljno načelo ohranitve kapitala z namenom varstva upnikov.
družbena lastnina - lastninjenje stavbnih zemljišč - zazidano stavbno zemljišče - prenos nepremičnin - neodplačni prenos - lastnina občin - avtentična razlaga zakona
Sklad je ustanovljen zato, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije (4. člen ZSKS). Za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ni pooblaščen. Zato je edino razumno, da se stavbna zemljišča, ki jih je prejel v upravljanje, prenesejo drugemu lastniku.
Sklad bi lahko na nezazidanem stavbnem zemljišču še vedno gospodaril v skladu z namenom, za katerega je bil ustanovljen, ne pa tudi na zazidanem (stavbnem) zemljišču. Če so bila nezazidana stavbna zemljišča prenesena na občine, potem je toliko več razlogov za prenos na občine zazidanih stavbnih zemljišč.
gospodarski spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Izpodbijani znesek tako ne dosega revizijskega praga iz 490. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008661
ZDKDPŠ člen 2. ZZZPB člen 6c, 6c/2, 6/4, 6č. ZPP člen 181, 212, 347, 358. OZ člen 183, 190. URS člen 25, 26. - člen 11, 13. ZPP člen 212, 347, 347/1, 339, 339/2-14.
koncesija - posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo koncesijskih dajatev - upravni postopek - acta iure imperii - podelitev koncesij - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - škoda zaradi nemožnosti opravljanja dejavnosti - odškodninska odgovornost države - kršitev kontrahirne dolžnosti - podaljšanje pogodbe - dokazno breme - trditveno breme - sklicevanje na priloge - ugotovitvena sodba - pravica do pravnega sredstva
Postopek podelitve (in podaljšanja) kot tudi postopek odvzema koncesije je upravni postopek, saj ministrstvo o podelitvi koncesije odloča z odločbo v upravnem postopku; v tem postopku država nedvomno deluje kot iure imperi.
Ugotovitvena sodba glede na njene učinke na trenutek nastanka zamude nima vpliva.
Pravica do pritožbe je spoštovana, če je zagotovljen preizkus pred višjim sodiščem; iz te pravice pa ne izhaja, da bi moralo v primeru, kadar instančno sodišče spremeni odločbo nižjega sodišča, biti zoper odločitev instančnega sodišča zagotovljeno nadaljnje pravno sredstvo.
OZ člen 39, 86, 86/1, 119, 119/1, 239, 239/2, 1051, 1051/3, 1057, 1057/2. ZIntPK člen 14, 14/1.
kupoprodajna pogodba - terminska prodaja delnic - ničnost pogodbe - neizpolnitev pogodbe - vrnitev danega - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - protikorupcijska klavzula - zmotna uporaba materialnega prava
Trditve tožene stranke je mogoče razumeti kot zatrjevanje dogovora v smislu poravnave, ki naj bi zaradi neizpolnitve Pogodbe iz razlogov na strani tožeče stranke toženi stranki zagotovila nadomestitev nerealiziranega pozitivnega pogodbenega interesa, ki ga je tožena stranka zasledovala pri sklenitvi Pogodbe. Odškodninsko varstvo pogodbi zveste stranke daje drugi odstavek 239. člena OZ. Če bi bile te predpostavke izpolnjene, bi bila opredelitev višine odmene oškodovani pogodbeni stranki lahko dopusten predmet poravnave, zato na ničnost ne bi bilo mogoče sklepati že iz nesorazmerja, ki se kaže v tem, da je samo ena stranka prevzela zavezo izpolnitve nasprotni stranki. S tem, ko je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da je takšen dogovor v vsakem primeru nedopusten, je nepravilno uporabilo materialno pravo.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00008806
ZUS-1 člen 31, 31/2, 36, 36/1, 36/1-8. URS člen 22, 23.
zavrženje tožbe - molk organa - res iudicata - učinkovito sodno varstvo - že pravnomočno razsojena stvar - vstop v postopek - inšpekcijski postopek
Ker je bilo o zahtevi pritožnikov za vstop v inšpekcijski postopek že pravnomočno odločeno v postopku, v katerem sta pritožnika imela možnost uveljavljati učinkovito sodno varstvo, tudi tožbene navedbe o kršitvi ustavne pravice enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave) niso utemeljene.
dovoljenost revizije - uvedba postopka razlastitve - pomembno pravno vprašanje - ni konkretizirano - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane - načelo sorazmernosti - javna korist - posegi v lastninsko pravico - bistvene sestavine - ponudba
Revident vprašanja sorazmernosti med javno koristjo in posegom v lastninsko pravico ni konkretiziral. Na vprašanje, kaj so bistvene sestavine ponudbe, pa daje jasen dogovor že določba 22. člena Obligacijskega zakonika. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00008845
URS člen 22, 25. ZJZ člen 21, 21/6, 21/7. ZUS-1 člen 4, 59, 59/1.
tožba zaradi varstva človekovih pravic - prepoved javne prireditve - glavna obravnava - stroški upravnega spora
Učinkovita pritožba zoper prepoved izvedbe koncerta pomeni, da pritožniku ne zagotavlja le možnosti, da doseže spremenjeno odločitev (odpravo prepovedi), ampak tudi to, da ta zanj ugodna odločitev ne bo brez pomena, ker bo sprejeta po datumu načrtovanega dogodka in zato brezpredmetna, ker koncerta ne bi bilo več mogoče izvesti.
V upravnih sporih, v katerih se presoja ustavnost in zakonitost dejanja javne oblasti, je sodišče prve stopnje tisto, ki na podlagi vložene tožbe sploh prvič ugotavlja in obravnava dejansko stanje. Zato je glavno obravnavo mogoče opustiti le izjemoma tedaj, kadar je že na podlagi pisnih vlog strank upravnega spora (tožbe in odgovora na tožbo) mogoče očitno ugotoviti, da dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, med strankami v svojih bistvenih značilnostih ni sporno.
Glede na to, da pritožnikov mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ni mogoče na podlagi samega zakona šteti, da je njegovo socialno stanje ogroženo do te mere, da terja oprostitev plačila predpisane sodne takse v celoti.
Trditvi, da pritožnik živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje 250,00 EUR mesečno, in da je poročen z osebo, ki naj se šteje kot družinski član, sta nedovoljeni pritožbeni novoti.
zavarovanje odgovornosti - nesreča pri delu - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje (jamstvo) - izključitev zavarovalnega jamstva - samovozni delovni stroj - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Bager je po tem, ko je od podlage privzdignil kos asfalta, prenehal obratovati in je prešel v stanje popolnega mirovanja. Bistveno je tudi, da se je asfaltni kos prelomil šele, ko ga je tožnik s sodelavcem nameraval podložiti in naložiti na žlico. Izpostavljene okoliščine kažejo na to, da je bil vpliv bagra na nastanek škode zgolj posreden oziroma oddaljen.
Vrhovno sodišče zaključuje, da je pritožbeno sodišče zmotno ugotovilo, da je bila nastala škoda posledica bagrove primarne delovne operacije.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00009242
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5, 40/6.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - napotnica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na revidentkino vprašanje je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Čeprav pristojni organ za BPP z odločbo, s katero ugodi prošnji, določi oziroma navede izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči (tretji odstavek 37. člena ZBPP), pa je izvajalec BPP upravičen do plačila storitev BPP le, če pristojni strokovni službi za BPP vrne napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP).
Če je bil v postopku izpodbijan upravni akt, ki ga je izdal upravni organ pri odločanju na prvi stopnji, organ druge stopnje pa s svojo odločitvijo v ta upravni akt ni posegel (in je izdal odločbo, s katero je pritožbo zavrnil), potem se bo v primeru odprave takega upravnega akta zadeva vrnila v ponoven postopek pred organ prve stopnje, ki bo moral o zadevi šele odločiti, odločba organa druge stopnje pa bo prenehala veljati po samem zakonu.
V ponovljenem postopku bo zato moral prvostopenjski organ odločiti tudi o vseh stroških postopka, torej tudi stroških pritožbenega postopka.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/4, 72/5, 72/6, 72/7, 363, 363/2. ZIZ člen 15.
izločitev sodnikov višjega sodišča - zavrženje zahteve - posebna pritožba
Kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.