prometna ureditev v občini - postavitev prometne signalizacije - splošen akt - dovoljenost upravnega spora
Izpodbijana odločba (odločitev) tožene stranke o postavitvi prometne signalizacije na nekategorizirani občinski cesti ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za splošen akt, ki je namenjen nedoločenemu številu primerov uporabe in se nanaša na nedoločen krog naslovnikov, in ne za konkreten oziroma posamičen akt, ki je namenjen enemu samemu primeru oziroma ki se nanaša na določen ali določljiv krog naslovnikov. Z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe.
Ker ne gre za upravni akt, se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek (ne glede na to, da je tožena stranka to svojo odločitev naslovila odločba in dala pravni pouk, da je dovoljena pritožba), v posledici česar ni podlage za uporabo institutov, ki jih za upravni postopek določa ZUP, torej tudi ne za uporabo določb za priznanje položaja strank in ne za uporabo določb glede pravnih sredstev.
Tudi sklep tožene stranke o zavrženju pritožbe ni upravni akt v smislu ZUS-1, ker ne vsebuje materialnopravne odločitve. Lahko bi bil sklep po drugem odstavku 5. členu ZUS-1 (torej sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan), vendar pa, kot je bilo že pojasnjeno, v obravnavani zadevi ni tekel upravni postopek oziroma se ni odločalo o izdaji upravnega akta, zato tudi izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe ni mogoče šteti za akt po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - presoja pritožbenih navedb - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - vpliv na zakonitost sklepa
V situacijah, ko se drugostopenjsko sodišče ne opredeli do pritožbenih navedb, gre za kršitev 395. člena ZKP, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti relevantna le tedaj, če je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 56, 67.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zelo hude posledice niso izkazane - delno gradbeno dovoljenje - vplivno območje
Vprašanji, ki se nanašata na pravico graditi in možnost izdaje delnih gradbenih dovoljenj, glede na jasni določbi 56. in 67. člena ZGO-1 ter obsežno in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ne terjata ponovne vsebinske obravnave. Te ne terja niti vprašanje zatrjevane selektivne uporabe določb UN, saj razlaga določb, s katero se revident ne strinja, ne pomeni njihove selektivne uporabe. Vprašanje vplivnega območja in negativnih vplivov, pa tako kot je zastavljeno, ne odraža vsebine te zadeve. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na stališču, da upravnemu organu ni treba ugotavljati vplivnega območja in vplivov gradnje na sosednja zemljišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZJC-B člen 19. URS člen 155.
dovoljenost revizije - razlastitev - javna cesta - pomembno pravno vprašanje - izčrpanje pravnih sredstev
Revident pravno vprašanje kršitve prepovedi retroaktivne veljave 19. člena ZJC-B prvič izpostavlja šele v reviziji.
Ker se sodišču prve stopnje vprašanje ustavne skladnosti uporabljene zakonske določbe ni postavilo, s tožbo pa ni bilo izzvano, ta presoja z izpodbijano sodbo ni bila opravljena. Sodišču zato v tem pogledu ni mogoče očitati kršitve materialnopravnega pravila, postavljenemu vprašanju pa ne pripisati pomena za obravnavano zadevo.
Če je namreč revizija dovoljena zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se presoja omeji na pravilnost stališč sodišča prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, iz česar izhaja zahteva po vsebinskem izčrpanju pravnih sredstev.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZCes-1 člen 3, 3/2.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost lastnika nepremičnine - javna cesta - izključitev odgovornosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po določbi prvega odstavka 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlagano abstraktno pravno vprašanje v povezavi s konkretnim primerom ne ustreza navedenim pogojem. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku vezano na v postopku ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da se pod opornim zidom nahaja travnik in se bo po odstranitvi opornega zidu vzpostavil stabilen naklon brežine v skladu s karakteristikami zemljine. Glede na tako dejansko stanje, pa z izvršitvijo izpodbijanega akta hude posledice, ne bodo nastale.
ZUS člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ODZ člen 418.
dovoljenost revizije - opustitev glavne obravnave - denacionalizacija cerkvenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije
Ni jasno, zakaj naj bi bilo vprašanje glede neobrazloženosti opustitve glavne obravnave pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo.
Očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejansko stanje, kar naj bi bilo razvidno iz 16. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, ne drži. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče v primeru vsebinske presoje revizije vezano, v obravnavani zadevi tudi tretje vprašanje o načinu pridobitve lastninske pravice ni pomembno.
Drugo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, ker je Vrhovno sodišče na vprašanje o cerkvenem pravnem subjektu kot upravičencu do denacionalizacije odgovorilo že s sodbo X Ips 67/2008 z dne 10. 7. 2008. Stališče, na katerem temelji izpodbijana sodba, od tega stališča ne odstopa. Sodna praksa, tj. sodba Vrhovnega sodišča II Ips 64/2014 z dne 26. 11. 2015, na katero se revidentka sklicuje, pa se ne nanaša na vprašanje upravičene osebe do denacionalizacije, temveč na vprašanje odgovornosti za škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - šofer
Med druge tehtne razloge po 67. členu ZPP spada tudi tudi uveljavitev zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča. Za takšen primer gre tudi, kadar je stranka pravdnega postopka v stalnih delovnih stikih z vsemi sodniki pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00010025
ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4. ZMZPP člen 79.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinska obravnava - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini - slovenski državljan
Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
ZPP člen 82, 82/4, 83, 83/1, 102, 103, 104, 110, 146, 146/1, 270, 270/1-18. ZUS-1 člen 31, 31/2. URS člen 22, 23, 25.
nepopolna tožba - vročitev sklepa - pristranskost - jezik postopka - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasna zastopnica - kršitev določb ustave RS - diskriminacija glede na državljanstvo - strokovni sodelavec kot začasni zastopnik za sprejemanje pisanj
ZPP v 146. členu ne določa, koga imenuje sodišče za začasnega zastopnika za sprejem pisanj, zato se smiselno uporabi določba četrtega odstavka 82. člena ZPP. Ta je v času postavitve začasne zastopnice v tej zadevi določal, da začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami.
Smiselna uporaba določbe pa ne pomeni njene dobesedne uporabe, ampak uporabo v skladu z njenim namenom, upoštevajoč naravo konkretnega primera. Ker obstaja bistvena razlika med pooblastili, ki jih imajo na podlagi zakona začasni zastopniki (prvi odstavek 83. člena ZPP) in začasni zastopniki, ki so upravičeni zgolj za sprejem pisanj, je standard (strokovne) usposobljenosti pri postavitvi slednjih zagotovo lahko nižji. Ti začasni zastopniki ne opravljajo vsebinskega pravnega dela, kot je npr. priprava vlog, o katerih odloča sodišče, temveč morajo s stranko vzpostaviti komunikacijo in ji v tem okviru posredovati prejeta sodna pisanja, ki se nanašajo nanjo. V tem pogledu gre za organizacijsko-tehnično opravilo, ki v bistvenem ne odstopa od življenjskih situacij povprečnega človeka, v katerih mora sprejemati informacije in jih čim prej posredovati naprej. Zato se tovrstna usposobljenost pri povprečnem človeku pričakuje in domneva.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. SZ-1 člen 173.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - nepovratna sredstva - prejšnji imetnik stanovanjske pravice - najemnik - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
V obravnavani zadevi je bila zavrnjena revidentova zahteva za izplačilo nepovratnih državnih sredstev v višini 2.597,47 EUR, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Prvo vprašanje je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, saj je Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 300/2010 z dne 13. 1. 2011 že sprejelo stališče, da odločba (o pravici do sredstev) še ne daje upravičencu pravic, ki bi jih bilo mogoče neposredno uveljavljati in da torej odločba, izdana na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1, zavezancev dejansko še ne zavezuje k izplačilu sredstev najemnikom, temveč je odvisna od nadaljnjega izpolnjevanja predpisanih pogojev. Vrhovno sodišče je v isti zadevi sprejelo tudi stališče, da je izvršljivost odločbe, ki jo na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 izda pristojno ministrstvo, vezana na izpolnjevanje pogoja iz sedmega odstavka istega člena in da je skladno s tem treba razlagati tudi splošna pravila iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Drugo vprašanje pa se nanaša na predhodni postopek in ne na obravnavano zadevo, kjer je razlog za zavrnitev tožbe neizpolnjevanje pogojev za izplačilo sredstev ob odločanju tožene stranke o upravičenosti do izplačila.
Revident s svojimi navedbami, za katere ni predložil nobenih dokazov, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Zavrnitev zahtevka za izplačilo 2.597,47 EUR sama po sebi v tem okviru ne pomeni posledice, ki jo kot posebej hudo uveljavlja revident.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00011583
ZKP člen 149.b, 149.b/1, 371, 371/1-8.. KZ-1 člen 41, 41/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nujnost in sorazmernost ukrepa - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
Hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred objavo omenjene odločbe Ustavnega sodišča, ne pomeni vnaprejšnje nediskriminacijske hrambe in obdelave prometnih podatkov, kar je bil sicer razlog za razveljavitev določb ZEKom-1.
Hudodelsko združevanje, ki ima za cilj udejanjenje hudodelskega načrta, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je združba usmerjena v izvrševanje kaznivih dejanj, zahteva več kot le dogovor treh oseb, da bodo skupaj izvrševale kazniva dejanja, prav tako pa ni dovolj, da gre za povezave, ki se za neposredno storitev kaznivega dejanja oblikujejo naključno. V okviru hudodelske združbe je pomembna organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno (organizirano) strukturo (delitev vlog) in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Člani združbe delujejo v skladu z njenim skupnim krovnim interesom, pri čemer zadošča že, da je organizirana struktura podana v osnovni (rudimentarni) obliki, vendar mora biti namenjena zasledovanju krovnega interesa. V subjektivnem pogledu ni potrebno, da se člani hudodelske združbe med seboj poznajo, morajo pa vedeti za njen obstoj.
odvzem koncesije - začasna odredba - neizkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - izguba zaposlitve - okrnitev ugleda in dobrega imena - prizadetost javnega interesa - konkretizacija težko popravljive škode
Težko popravljiva škoda kot pogoj za izdajo začasne odredbe bi morala pri pritožnici nastati z izdajo oziroma izvršitvijo izpodbijane odločbe o odvzemu koncesije za opravljanje (zdravstvene) dejavnosti patronaže in nege na domu v MOL, kar pa glede na pritožničine navedbe predstavlja le del njene dejavnosti v slovenskem prostoru. Ker pritožnica ni izkazala že obstoja prvega pogoja iz 32. člena ZUS-1 za izdajo začasne odredbe (težko popravljive škode) glede na okvir presoje, sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba tehtati prizadetosti javnega interesa in koristi nasprotnih strank.
dovoljenost revizije - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pomembno pravno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - sklicevanje na zakonsko določbo - neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.
Pri očitno napačno zapisanemu členu zakonskega določila ni mogoče govoriti o spremembi pravne opredelitve prekrška, kot to zatrjuje vrhovni državni tožilec. Za spremembo pravne kvalifikacije prekrška bi namreč šlo le, če bi se povsem spremenila vsebina očitanih kršitev, kar bi vodilo v situacijo, v kateri bi storilec s pravnim sredstvom izpodbijal povsem drugačne očitke, kot mu jih je prvotno predstavila pooblaščena oseba prekrškovnega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00011030
ZASP člen 156, 157. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - uporaba tarife - skupni sporazum o višini nadomestil
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede določitve običajnega avtorskega honorarja v konkretnem primeru.
kršitev kazenskega zakona - huda telesna poškodba - silobran - istočasnost napada in obrambe
S trditvijo, da že iz opisa kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi izhaja silobran, ki izključuje protipravnost, zagovornik obsojenca uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, po kateri je kršitev kazenskega zakona podana, če je le-ta prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.
Zahtevana lastnost napada, da je istočasen, omejuje silobran na primere popolnega časovnega prekrivanja časa izvršitve kaznivega dejanja v silobranu s časom protipravnega napada. Po končanem napadu ne gre več za obrambo, ampak le za povračilni udarec, ki se vedno mora šteti za kaznivo dejanje.