Ker je v obravnavani zadevi odpadel razlog za prekinitev postopka po drugem odstavku 23. člena ZUstS, je Vrhovno sodišče odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje.
Iz obrazložitve sodbe je bilo obema pravdnima strankama lahko jasno, da je v I. točki izreka zaobsežena le ugotovitev, da tarifa iz Pravilnika 2006 ni uporabljiva in da je sodišče dejansko zavrnilo le razliko med zahtevkoma po obeh tarifah. Obrazložitev torej odpravlja vsako dvoumnost izreka, saj je povsem jasno, kakšno posledico je sodišče izreklo in na katerih razlogih temelji taka odločitev.
Ker je jasno in nedvoumno, kakšno obliko sodnega varstva zahteva, bi bil sklep, da je pravilno oblikovanje zahtevka njegova stvar, v konkretnem primeru pretirano formalističen.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odlagališče odpadkov - že rešeno pravno vprašanje - poroštvo
Na vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sklepu X Ips 116/2014 z dne 10. 12. 2015, na podlagi katerega je bila v ponovljenem (novem) sojenju izdana s to revizijo izpodbijana sodba. V tem sklepu je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je treba poroštveno izjavo presojati po določbah OZ.
Vprašanje, ali revidenta lahko varujeta svoj pravni interes z ugovori, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za gradnjo prizidka na parceli št. 1548/2002 k.o. X., ki jih določa Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), prostorski izvedbeni akt in Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ne presega pomena konkretne zadeve. Zato to ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
akt poslovanja občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava. Ti akti so izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanja tožene stranke kot vsakega drugega lastnika.
V primeru, ko izdaja upravnega akta ni predvidena, tudi ni mogoča tožba zaradi molka upravnega organa. Le v primeru, ko bi v upravnem postopku upravni akt moral biti izdan pa (sploh) ni bil izdan, lahko stranka sproži upravni spor zaradi molka, saj odsotnost formalnega akta nadomesti fikcija, da je bil izdan negativen upravni akt in se torej šteje, da je bil strankin zahtevek zavrnjen.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije se nanaša izključno na ravnanje sodišča prve stopnje in zato ne vsebuje obligatornih sestavin, ki jih predpisuje četrti odstavek 367.b člena ZPP.
dovoljenost revizije - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.
dovoljenost revizije - mnenje občine - upravni akt
Ker je na prvi pogled očitno, da revidentka svoje vprašanje gradi na zmotnem razumevanju sicer jasnih določb Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine A. in ZGO-1, odgovor na njeno vprašanje ne zahteva vsebinske obravnave revizije, saj ne bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse.
Številni toženčevi pomisleki o naravi spornega pravnega razmerja (na katere sta pravilno odgovorili že nižji sodišči) ne morejo spremeniti odločilnih dejstev, da sta stranki sklenili posojilno pogodbo, da je toženec prejel posojilo in da posojenega zneska tožnici ni nikoli vrnil. Ta dejstva sama po sebi utemeljujejo ugoditev tožbenemu zahtevku.
odgovornost upravljalca smučišča - poškodba pri smučanju - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - nevarno mesto na smučišču - pojem nevarnega mesta - ograja - prilagoditev hitrosti in načina smučanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dolžna skrbnost - opustitev dolžnega ravnanja - dopuščena revizija
Tožnik se je približeval izteku smučišča in vstopu na žičnico, zaradi česar bi moral v skladu s 24. členom ZVSmuč hitrost in način vožnje prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču. Če bi to storil, bi imel več možnosti izogniti se nevarnosti, ki jo lahko predstavljajo prihajajoči smučarji, med njimi tudi taki, ki so izvajali nepravilne premike po smučišču. Posebej je treba tudi poudariti, da odgovornosti za ravnanje neznane smučarke ni mogoče pripisati prvi toženki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00009064
ZIZ člen 15. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/4-7, 73, 363, 363/2.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - zavrženje zahteve - posebna pritožba
Kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.
ZDIJZ člen 1, 4, 5, 6. ZOsn člen 64, 65. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - rezultati nacionalnega preverjanja znanja - online dostop do podatkovnih baz organa - oblika informacije javnega značaja - elektronska oblika - pravna in dejanska vprašanja - razlaga pojma dokument v smislu 4. člena ZDIJZ - presoja skladnosti z Ustavo RS
Pojem „dokument“, ki ga uporabi ZDIJZ3 za opredelitev oblike informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja, je kot zakonski pojem predmet pravne razlage. Če določena informacija ne obstaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, tudi ne more biti dostopna kot informacija javnega značaja, saj je organ ni dolžan na novo ustvariti.
Organ mora prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe, lahko pa tudi omogoči, da prosilec sam uporabi navedena računalniška orodja za dostop do podatkovne zbirke.
Pri navedenem dostopu do podatkov v elektronski obliki, ki se nahajajo v podatkovnih zbirkah pri organih, je pomembno upoštevati pravne in dejanske omejitve. Če obstajajo pravne omejitve dostopa do določenih podatkov ali njihovih medsebojnih povezav, namreč ni mogoče šteti, da lahko taki podatki oziroma njihove povezave tvorijo dokument, s katerim razpolaga organ, ki bi bil lahko dostopen kot informacija javnega značaja v smislu ZDIJZ.
Navedeno torej vodi do sklepa, da je kot dokument v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ šteti vse podatke, ki se v elektronski obliki nahajajo v zbirkah podatkov pri organu, s tem pa tudi vse podatke, ki jih je mogoče in pravno dopustno medsebojno povezati oziroma združiti z uporabo tistih računalniških orodij, ki so ustvarjena za delo z navedenimi zbirkami podatkov, so z njimi neločljivo povezana in ki jih pri svojem delu uporabljajo zaposleni pri navedenem organu oziroma druge pooblaščene osebe, ki so povezane z izvajanjem nalog organa.
Ob navedenem pa je za dostop do navedenih dokumentov iz podatkovnih zbirk v elektronski obliki kot informacij javnega značaja treba upoštevati tudi druge zakonske omejitve, ki jih določajo ZDIJZ in drugi zakoni.
Če bi sodišče dosledno in togo izpeljevalo pogodbenopravno stališče iz Načelnega pravnega mnenja Občne seje VS RS dne 6. 4. 2012 tudi za primere, ki so nastopili prej – ko je bila sodna praksa še drugačna – bi ravnalo v nasprotju s tistim bistvom ustavne prepovedi retroaktivnosti, ki se prekriva tudi z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom načela pravne države (2. člen Ustave). Skupina pravnih naslovnikov (predkupnih upravičencev) bi zamudila rok za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ samo zato, ker je ravnala v skladu s tedaj veljavno sodno in upravnopravno prakso ter s tožbo zahtevala sklenitev pogodbe, namesto, da bi preprosto vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prav zato je treba za skupino pravnih naslovnikov v tem vmesnem obdobju tolerirati (pravno dogmatično sicer napačno) zahtevke, katerih končni in resnični cilj je po novem pravnem pojmovanju le še v tem, da varujejo rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, v katerem je mogoče podati vlogo za odobritev pravnega posla. Pri tem ne more biti bistveno, ali je zahtevek oblikovan kot ugotovitveni ali kot oblikovalni. Njegovo pravno bistvo (pravna vsebina), ki se skriva za pomenom besednih znakov, je v obeh primerih to, da se stranki zagotavlja učinkovito pravno varstvo. Slednje je, na nikogaršnjo škodo, enako učinkovito zagotavljeno tako v enem kot v drugem primeru.
Enaka prožnost, kot v razmerju do predkupnega upravičenca, pa je potrebna tudi v razmerju do prodajalca, ki zatrjuje obstoj napak pogodbene volje. Če sodno pravo v vmesnem času dopušča zahtevke, s katerimi se zahteva sklenitev pogodbe (čeprav sta se volji sicer že srečali prek ponudbe in njenega sprejema), potem mora dopuščati tudi obrambo, s katero prodajalec izpodbija zgolj svojo izjavo volje (ne pa pogodbo).
neutemeljena začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - nastanek težko popravljive škode - rušitev objekta v katerem tožnik živi - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme inšpekcijskega zavezanca - nedovoljene pritožbene novote
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje (ki tudi temelji na ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča glede predlagateljevega dokaznega bremena), da je treba v predlogu za izdajo začasne odredbe po določbah ZUS-1 navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi se utemeljuje nastanek, obliko ter obseg škode, in pojasniti, zakaj je ta škoda nepopravljiva in za to predložiti dokaze.
Z razlogi, ki jih pritožnika navajata šele v pritožbi, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne moreta uspeti, ker gre za nedovoljene pritožbene novote.
ZPP člen 204, 204/1. OZ člen 147, 147/3, 148, 148/1.
odgovornost države - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - sodna poravnava - učinek sodne poravnave v regresni pravdi
Sodna poravnava, sklenjena v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico povročitelja škode nima intervencijskega učinka v regresni pravdi med zavarovalnico in povzročiteljem škode.
Sodišči nižje stopnje bi morali tožbeni zahtevek obravnavati z vidika pravil iz pododdelka 5. 3. 4 ZFPPIPP, ki ureja institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Abstraktni dejanski stan iz 306. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na problematiko nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice, se s konkretnim dejanskim stanom ne ujema. Če bi v tem pravdnem postopku tožnika uveljavljala ločitveno pravico, bi v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP postavila dajatveni zahtevek. Pravno pravilo iz tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP ne more tvoriti pravne podlage za zavrnitev konkretnega tožbenega zahtevka.
Ni podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUJIK člen 36, 36/2. URS člen 14, 22, 49. ZZ člen 37.
pritožba - imenovanje ravnatelja javnega zavoda - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - obvestilo - obrazloženost - akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu - začasna odredba - ni upravni akt - kršitev ustavnih pravic - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - pravni interes - poseg v pravni položaj
Obvestilo o tem, da pristojni minister ni izbral nobenega od kandidatov za razpisano mesto direktorja, ni upravni akt ali drug akt iz 2. člena ZUS-1, katerega zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, tovrstna odločitev ne pomeni odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe in zato ne vpliva (spreminja) pravnega položaja kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis. Vrhovno sodišče je v novejši sodni praksi (sklep I Up 247/2017 z dne 15. 12. 2017) že sprejelo stališče, da je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju (torej tudi postati in biti ravnatelj oziroma direktor javnega zavoda) povezano z varstvom javnega interesa in z izvajanjem javnih nalog. Z vidika posameznika gre zato za privilegij in ne za njegovo pravico.
Zgolj uveljavljanje kršitve človekovih pravic (poleg navedene še kršitev 14. člena Ustave, ker nezakonito ni bil izbran nihče oziroma ker ni bil izbran pritožnik, ter 22. člena Ustave zaradi neobrazloženosti obvestila) tožbe še ne konstituira kot tožbe iz 4. člena ZUS-1. Te kršitve se namreč lahko uveljavljajo tudi v sporu na podlagi 2. člena ZUS-13 ali v drugih za to predvidenih sodnih postopkih.
ZZ v 37. členu predvideva možnost, da nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, zato se razpis ponovi. Iz tega izhaja, da minister med kandidati ni dolžan izbrati nikogar, čeprav izpolnjujejo zahtevane pogoje.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.