dopuščena revizija - vpis v kataster stavb - skupni deli stavbe - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - pooblastila upravnika
Revizija se dopusti zaradi vprašanja, ali upravnik stavbe v etažni lastnini v postopku vpisa sprememb skupnih delov stavbe v kataster stvab potrebuje posebno soglasje etažnih lastnikov.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče ne dopusti revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil pravnomočno končan (obnovitveni) postopek v gospodarski zadevi, v kateri vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - mobing - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo o odškodnini za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, razžalitve dobrega imena in časti in premoženjske škode ter ali je v zvezi s tem pravilno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00008686
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - uporaba glasbenih posnetkov - predvajanje glasbe prek interneta - višina nadomestila
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kaj predstavlja pravno podlago za določitev višine nadomestil za uporabo glasbenih posnetkov na internetu v obdobju po 1. 1. 2012,
- ali na višino nadomestila za javno priobčevanje fonogramov vpliva število radijskih programov, ki jih radiodifuzna organizacija oddaja preko interneta.
dopuščena revizija - prepoved konkurence - direktor družbe - nekdanji družbenik
Revizija se dopusti glede zahtevka za plačilo 112.379,87 EUR z zamudnimi obrestmi glede vprašanja, ali ravnanje toženca v okoliščinah konkretnega primera predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi glede na določbe družbene pogodbe (statutarna prepoved konkurence) in določbe ZGD-1 (zakonska prepoved konkurence).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00008677
ZGD-1 člen 297, 297/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - preložitev skupščine - rok za sklic skupščine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka veljavno preložila sklicano skupščino, ne da bi upoštevala trideset dnevni sklicni rok po prvem odstavku 297. členu ZGD-1.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali v obravnavanem primeru obstaja vzročna zveza med ravnanjem in opustitvami tožene stranke ter škodo, nastalo tožeči stranki zaradi intervencije v požaru.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1-b.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev odločbe - vročitev nepooblaščeni osebi - seznanitev z odločbo
Vročitev pisanja nepooblaščeni osebi samo po sebi še ne onemogoča ugotovitve, da se je naslovnik pisanja z njim seznanil. Ugotovitev, ali se je nasprotna udeleženka seznanila s pisanjem ali ne, ne more biti posledica njene volje (da je sprejem pošiljke odobrila ali ga zavrnila), pač pa je posledica (dejanskega) prejema pisanja.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim
V primeru pravdnega postopka, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, faza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge (dopolnitve tožbe) tožeče stranke toženi stranki, saj iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.
Le takrat, ko stečajni postopek že teče, ta "pritegne" pravdni postopek, ki se začne med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom. Krajevna pristojnost sodišča se po 63. členu ZPP določi le takrat, kadar so nastali učinki začetka stečajnega postopka pred vložitvijo tožbe (oziroma pred vložitvijo predloga za izvršbo v primeru pravdnega postopka, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine).
ZDR člen 7, 7/2, 11, 11/1, 12, 37, 37/1, 38, 38/1, 39, 39/1, 182, 182/1,183. URS člen 74, 74/3. OZ člen 3, 86, 86/1, 249, 251, 251/1.
pogodbena kazen - konkurenčna klavzula - smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - zavarovalni zastopnik - trditvena podlaga
V povezavi s konkurenčno klavzulo ima tudi dogovor o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen OZ), torej ima akcesorno naravo. V primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih pravnih učinkov. Funkciji pogodbene kazni sta predvsem utrditev pogodbene obveznosti (kot zagrožena civilna sankcija namreč bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti) in olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve obveznosti nasprotne stranke.
Revizijsko sodišče ne sprejema togega in izključevalnega stališča in izhodišča sodišča druge stopnje, da so "delovna razmerja drugačna od civilnih razmerij" - ob tem, da se že ZDR v 11. členu sklicuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava. Ne strinja se tudi s stališčem, da je posledice kršitve konkurenčne klavzule treba "rešiti ob upoštevanju določb ZDR, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delavca", saj v primeru konkurenčne klavzule iz določb zakona ni mogoče sklepati le o možnosti odškodninske odgovornosti delavca, sploh pa ne odškodninske odgovornosti delavca po pravilih delovnega prava. Ne strinja se s stališčem, da je inštitut konkurenčne klavzule popolnoma urejen z ZDR, saj ta zakon prav v tem primeru ne določa možnih posledic kršitev oziroma nespoštovanja klavzule.
Revizijsko sodišče ne sprejema obrazložitve sodišča druge stopnje, da se tudi za kršitev konkurenčne klavzule (z določitvijo pogodbene kazni) s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavce ugodnejše, razen v določenih primerih "med katerimi pa ni konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule." Pri tej razlagi gre za mešanje konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule, sicer pa sankcije v primeru konkurenčne klavzule z zakonom niso določene.
Sodišče druge stopnje neutemeljeno širi možnost pogodbene kazni, in sicer s stališčem, da bi bila v primeru, če bi bila dovoljena pogodbena kazen za kršitev konkurenčne klavzule, pogodbena kazen dovoljena tudi v drugih primerih neizpolnitve obveznosti s strani delavca (31. do 36. člen ZDR). Ti primeri se namreč očitno nanašajo le na čas zaposlitve delavca pri delodajalcu in ne po tem. Stališče revizijskega sodišča ne pomeni, da bi se možnost pogodbene kazni za kršitev konkurenčne klavzule lahko enostavno razširila tudi na vsa druga področja delovnega prava, oziroma kršitve (s strani delavcev) v času delovnega razmerja.
V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika oziroma posredovanja pred zaposlitvijo pri delodajalcu samo po sebi ne pomeni, da delavec pri delodajalcu ne more pridobiti posebnih znanj in poslovnih zvez, ki jih delodajalec lahko zaščiti s konkurenčno klavzulo. Le imetništvo takšnega dovoljenja delavcu ne onemogoča pridobitve primerne zaposlitve.
nedovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Zmotno je stališče toženke, da se pri presoji, ali je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotavlja s seštevanjem zahtevkov, ki se z revizijo dejansko izpodbijajo in zahtevkov glede katerih še sploh ni pravnomočne odločitve, ker je glede njih zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Z revizijo izpodbijani del se lahko nanaša le na odločitev o ugoditvi ali pa zavrnitvi tožbenega zahtevka s pravnomočno sodbo, ne pa tudi na odločitev o razveljavitvi dela prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve temu sodišču v novo sojenje.
Razlog za obnovo lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.
Dopolnilno mnenje, ki ga je ZPIZ podal po pravnomočno končanem postopku, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj v času trajanja prejšnjega postopka ni bilo znano in v tistem času ni niti obstajalo.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - pogodba o zaposlitvi - posebna znanja - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - zavarovalni zastopnik
Predmet zaščite po konkurenčni klavzuli so tista proizvodna, tehnična in druga znanja in usposobljenosti, ki imajo poseben pomen za delodajalčevo poslovanje in z uporabo katerih lahko delavec konkurira bivšemu delodajalcu. Gre za znanja, za katera obstaja upravičen poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja.
Pri presoji, ali gre za znanje, ki ima poseben pomen za delodajalčevo poslovanje, ni nujno, da gre za znanje, ki predstavlja izum delodajalca oziroma znanje, ki ga ni mogoče pridobiti drugje. Potrebno je presojati celokupno znanje, ki ga je v 15 letih dela pri tožnici pridobil toženec, torej vsa zunanja in interna izobraževanja, ta pa so med drugim vključevala tudi izobraževanja v zvezi z prodajnimi tehnikami, metodologijami in produkti, ki so plod raziskav in izkušenj tožnice.
Odstotek nadomestila, naveden v pogodbi o zaposlitvi (40 % povprečne plače delavca), je višji od zakonsko določenega minimalnega deleža (najmanj tretjina povprečne plače delavca). Toženec bi bil upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 2.246,13 EUR, kar znatno presega znesek povprečne plače v RS v spornem obdobju. Takšno nadomestilo zato predstavlja ustrezno nadomestilo tudi upoštevaje položaj delavca, v katerem se ta znajde zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.
ZUPJS člen 50, 50/3. ZUP člen 263, 263/1, 263/1-5, 260, 260-9.
znižano plačilo vrtca - seznanitev z odločbo - občina - obnova postopka - subjektivni rok za obnovo postopka
Ker določba 50. člena ZUPJS ne določa fikcije seznanitve s podatki, vnesenimi v distribucijski modul, dejstvo, da je bila odločba vnesena, samo po sebi ne pomeni, da se je tožeča stranka z njo tudi seznanila.
odškodnina - poškodba pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesrečno naključje
Škodnega dogodka, zaradi katerega se je tožnica poškodovala, to je zdrsa na eni sami grozdni jagodi, ki je ležala na tleh v zbornici, ni mogoče opredeliti drugače kot nesrečnega slučaja, ki se je pripetil tožnici in za katerega toženki ne moreta odgovarjati po načelu krivdne odgovornosti.
ZPIZ-2 člen 183, 183/4. ZUP člen 260, 260-9, 270, 270/1.
invalidska pokojnina - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - odprava in razveljavitev odločbe - učinek odločbe
Tožnik je vložil zahtevo za obnovo postopka v roku iz 263. člena ZUP. Toženec je ugodil zahtevi iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, obnovil postopek in izdal odločbo v obnovljenem postopku po določbah ZUP. V izpodbijani odločbi je drugostopno odločbo z dne 12. 9. 2014 razveljavil, prvostopno odločbo z dne 12. 10. 2013 pa odpravil. S tem, ko je prvostopno odločbo odpravil (prvi odstavek 270. člena ZUP), je omogočil popravo pravnih posledic napake za nazaj. Vzpostavil je stanje, kot da o zahtevku tožnika še ni bilo odločeno. Zato revizijsko sklicevanje na posledice razveljavitve drugostopne odločbe in s tem na učinke za naprej ni utemeljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - predlog za sodno razvezo - rok za podajo izredne odpovedi - subjektivni rok - nezakonita odpoved
Toženka, na kateri je dokazno breme, ni uspela dokazati, da je odpoved podala pravočasno, v 30 dneh od ugotovitve odpovednega razloga. Zaključek sodišč temelji na oceni izvedenih dokazov. Zavzemanje toženke za drugačno presojo izvedenih dokazov predstavlja uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga.
ZDR-1 v drugem odstavku 109. člena 30. dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže le na ugotovitev razloga za izredno odpoved, ne pa tudi na seznanitev z drugim pogojem za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
Predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča mora v sodnem postopku podati ena ali druga stranka (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). V postopkovnem smislu predlog ene ali druge stranke ne pomeni izpovedi direktorice toženke, da zaradi izgube zaupanja delovnega razmerja s strankami ni več mogoče nadaljevati.
ZPIZ-1 člen 60, 60/3, 143, 143/3. ZPIZ-2 člen 390, 390/1.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - definicija poklica in invalidnosti - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Ob ugotovitvi, da pri tožeči stranki v času izdaje izpodbijane odločbe ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - sorodstveno razmerje - tehten razlog
Tožeča stranka je nečak predsednika sodišča. Sorodstveno razmerje, kakršno obstaja v tem sporu med predsednikom sodišča in tožečo stranko, predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku odloča drugo stvarno pristojno delovno sodišče.