Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec – delodajalec, niti v razmerju delavec – uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja in ni podana pristojnost delovnega sodišča. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - soglasje sindikata
V razmerah, ko izvoljeni predsednik sindikata zaradi konflikta interesov ne more odločati o soglasju k odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi, obenem pa ni izvoljen njegov namestnik, je povsem ustrezna rešitev, da o tem odločajo člani sindikata na zboru članov.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - izredna odpoved - nezakonitost odpovedi - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - možnost izrabe letnega dopusta
Sodišče druge stopnje izhaja iz pravilnega stališča, da je delavec do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičen le, če mu delovno razmerje preneha. Zmotno pa meni, da v konkretnem primeru tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker mu je bilo s pravnomočno sodbo sodišča za nazaj vzpostavljeno z vsemi pravicami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VS00009168
SPZ člen 37, 40. ZGD-1 člen 5, 7. OZ člen 435. ZPP člen 328, 339, 339/2-8.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na čolnu - razpolagalna sposobnost - popravni sklep - očitna pisna pomota
Ugotovitev, "da sta toženec in družba A., d. o. o., poslovno in sorodstveno povezana" oziroma "da je toženec poosebljal družbo A., d. o. o." ne pomeni enačenja pravne subjektivitete toženca, ki je fizična oseba, in gospodarske družbe A., d. o. o., ki je pravna oseba, ampak utemeljuje razpolagalno sposobnost toženca. Razpolagalno sposobnost ima lastnik stvari (37. člen SPZ). Mogoče pa je, da se ta na podlagi pravice, pravnega posla ali zakona prenese na drugo osebo. Prav o takšnem prenosu na toženca sta nižji sodišči indično sklepali na podlagi tesne (poslovne in sorodstvene) povezanosti toženca z družbo A., d. o. o. Zmotna uporaba 5. in 7. člena ZGD-1 zato ni podana.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodnika
Navedba predlagatelja, da gre za "vaško sodišče", ki deluje po principu "roka roko umije", razkriva njegovo subjektivno mnenje o pristojnem sodišču, vendar pa ne gre za okoliščino, ki bi bila - z vidika razumnega opazovalca - razlog za delegacijo pristojnosti.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - navadno materialno sosporništvo - navadno sosporništvo na pasivni strani - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi na pasivni strani nastopata dva toženca, ki sta navadna materialna sospornika. Zoper vsakega od njiju tožnica uveljavlja svoj zahtevek. Opravka imamo z dvema različnima procesnopravnima razmerjema. Za presojo (ne)dovoljenosti konkretne revizije je zato relevantna tista vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na vsakega posameznega toženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00008766
KZ-1 člen 287, 287/2.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 1.. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1, 1/1.. ZKP člen 372, 372-1, 460, 460/1, 460/2,480, 480/1. URS člen 8, 21, 153.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev tajnosti postopka - pojem otroka - pojem kazenske odgovornosti storilca - disponibilnost (razpoložljivost) kazenskopravnih dobrin - zasebnost otroka (mladoletne osebe) - tajnost postopka - svoboda izražanja - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca - kogentnost zakonske določbe - postopek proti mladoletnikom
Sprememba v drugem odstavku 287. člena KZ-1, uvedena z novelo KZ-1B (beseda otrok je nadomeščena z besedo mladoletna oseba), ne more biti razlog, da izraza otrok iz drugega odstavka 287. člena KZ-1, veljavnega v času storitve kaznivega dejanja, ne bi razlagali na način, kot je splošno opredeljen v pravu, torej kot osebo, ki še ni dopolnila 18 let.
Po določbi prvega odstavka 460. člena ZKP se brez dovoljenja sodišča ne sme objaviti potek kazenskega postopka proti mladoletniku in tudi ne odločba, ki je bila izdana. Drugi odstavek pa določa, da se sme objaviti samo tisti del postopka, oziroma tisti del odločbe, ki ga sodišče dovoli objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti mladoletnikovo ime in ne drugi podatki, iz katerih bi se dalo sklepati, za katerega mladoletnika gre. Določba drugega odstavka 287. člena KZ-1 predstavlja tudi kršitev določbe 460. člena ZKP. V primeru, ko gre za postopek proti mladoletniku, se varuje zasebnost mladoletnikov, ki so obravnavani kot obdolženci, ščiti pa se tudi tajnost postopka. Prvi odstavek 480. člena ZKP določa, da je v postopku proti mladoletniku javnost izključena. Gre za kazenskopravno zaščito pred nezakonitimi in neupravičenimi posegi v otrokovo zasebno življenje, če je v sodnem postopku.
Zasebnost mladoletnika v kazenskem postopku, v katerem je po zakonu javnost izključena in podatkov o postopku brez dovoljenja sodišča ni mogoče objaviti, ne more pomeniti razpoložljive dobrine, s katero bi lahko mladoletnik ali njegovi starši prosto razpolagali. V primeru, kadar gre za objavo podatkov iz postopka proti mladoletnikom, ko je posebej inkriminirana objava osebnih podatkov mladoletne osebe, ki je udeležena v sodnem (kazenskem) postopku, kar je bit inkriminacije po drugem odstavku 287. člena KZ-1, ker je točno določeno, kateri organ lahko dovoli objavo podatkov, pa še to v omejenem obsegu (460. člen ZKP), objava podatkov iz postopka ali podatkov o mladoletniku, zaradi navedene (kogentne) zakonske določbe ni mogoča in tako ni mogoča privolitev oškodovanca (otroka) ali njegovih staršev v poseg v konkretno kazenskopravno varovano dobrino.
delitev skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. O sodbi presenečenja zato ne govorimo v primerih, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se, kot to uveljavlja revident, stranka ne strinja. O sodbi presenečenja tudi ne govorimo, kadar je sodišče odločitev oprlo na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je le v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena - bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Sredstvo preprečevanja sodbe presenečenja je zato materialno procesno vodstvo - ali odprto sojenje, v okviru katerega sodišče stranke opozarja na spregledane pravne podlage, jima razkrije svoj, drugačen, nepričakovan pravni pogled na njun spor ter ju opozori na pravno podlago, na katero namerava opreti razrešitev njunega spora.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sodbe - uradni zaznamek sodnika - izvedba dokaza - branje listinskih dokazov - dejanska seznanitev z dokumentom
Razpravljajoča sodnica ni zapisala uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru skladno s prvim odstavkom 103. člena Sodnega reda in je vsebino telefonskega pogovora zapisala na dopis S., d. o. o., vendar pa je na naslednjem naroku za glavno obravnavo stranki seznanila z njegovo vsebino. Nanjo obramba ni imela nobenih ugovorov in je vsebino telefonskega pogovora v celoti razumela, poleg tega ni predlagala ponovnega zaslišanja predstavnice omenjene družbe, niti ni imela drugih dokaznih predlogov glede plačevanja najemnin. Pisni dokaz (dopis predstavnice S., d. o. o., glede že plačanega dolga iz naslova zapadlih najemnin) je bil torej na glavni obravnavi v prisotnosti obsojenke in njenega zagovornika v celoti izveden, kar pomeni, da je bila del presoje tega dokaza tudi vsebina telefonskega pogovora, ki jo je razpravljajoča sodnica naknadno zapisala in z njo seznanila stranki postopka. Izostanek uradnega zaznamka v konkretnem primeru zato v ničemer ni vplival na zakonitost pravnomočne sodbe in je zagovornikovo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00009802
ZFPPIPP člen 301, 311. ZPP člen 205, 207, 208. ZEN člen 8.
intervencijski spor - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - preuranjen predlog - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - prenehanje pravice - zamuda roka - sklepčnost tožbe - oblikovanje zahtevka - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - napoved spremembe tožbe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami
Predlog za nadaljevanje postopka, ki ga upnik poda pred objavo sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, torej preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, je preuranjen. Preuranjen predlog že pojmovno ne more biti prepozen. Prav tako pa ga ni mogoče šteti za neobstoječega. Sodišče mora namreč odločiti o vsakem predlogu. Njegova usoda je zato odvisna od postopanja sodišča. Če sodišče tak predlog obravnava, preden preneha zakonski razlog za prekinitev postopka oziroma preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, ga bo kot preuranjenega zavrnilo (po presoji revizijskega sodišča določba drugega odstavka 207. člena ZPP, da sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka, ne velja za odločitev o predlogu stranke, ki se nanaša ravno na vprašanje nadaljevanja prekinjenega postopka). Če pa takega predloga pred tem ne obravnava, mora o njem odločiti, ko nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka. Če se izkaže, da je upnikov predlog v tem trenutku še vedno ustrezen, ker je bila njegova terjatev v stečajnem postopku res prerekana, ni ovir za to, da sodišče o njem odloči oziroma da nadaljuje postopek tako, da stečajnega upravitelja pozove k prevzemu pravde. V takem primeru ni mogoče šteti, da je upnikova terjatev ali pravica prenehala zgolj zato, ker je predlog vložil prezgodaj.
Tožnica je za dokončno oblikovanje pravilnega zahtevka potrebovala znanje izvedenca geodetske stroke. Zahtevek bi lahko naknadno prilagodila tako, da bi namesto lastninske pravice na celotni stari nepremičnini zahtevala lastninsko pravico na (v elaboratu) novo evidentirani nepremičnini, ki v naravi predstavlja del stare nepremičnine.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 131/2, 150, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-8.
poškodba pri športu - poškodba pri golfu - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - profesionalna skrbnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Za krivdno odškodninsko odgovornost zadošča že takšno ravnanje (storitev ali opustitev), ki je na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Sodna praksa je že presegla preozka stališča, da bi morala imeti dolžnost opraviti določeno dejanje zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugemu pravnemu aktu. Nedopustno ravnanje, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar posamezniku nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
kršitev kazenskega zakona - postopek proti mladoletnikom - izbira vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep - oddaja v vzgojni zavod
Glede na to, da sodišče pri izbiri ukrepa zasleduje predvsem večjo vzgojno učinkovitost, ni videti nobenega tehtnega razloga, da ne bi upoštevalo mladoletnikove nepripravljenosti za sodelovanje v okviru izvajanja vzgojnih ukrepov, kljub temu, da so bili izrečeni po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da prvostopenjsko sodišče predhodno izrečenih vzgojnih ukrepov ni ovrednotilo kot obteževalne okoliščine, ampak kot sredstvo s pomočjo katerega je ocenilo mladoletnikovo osebnost.
Ko je ena od strank pogodbe žrtev izsiljevanja in pogodbo podpiše pod vplivom groženj nasprotne stranke, ob tem pa ne prejme niti izpolnitve, ki naj bi ji na podlagi takšne pogodbe pripadala, presega dejanski stan izpodbojne pogodbe zaradi napak volje ter sega v sfero neobstoječe pogodbe.
Grožnjo je treba obravnavati enako kot vsako drugo dejanje strank, ki lahko pripelje do ničnosti pogodbe. Samo dejstvo, da je običajna posledica grožnje (torej izpodbojnost na njeni podlagi sklenjene pogodbe) v OZ izrecno urejena, ne pomeni, da je tudi edina možna.
V primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, zavrnitev zahtevka zgolj zaradi njene spremembe, ni sprejemljiva.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep s katerim se postopek konča - sklep o določitvi varščine - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper sklep o določitvi varščine za pravdne stroške, ni sklep s katerim je postopek končan (saj se v njem ni odločalo o glavni stvari, ampak le o tem, ali je tožnica dolžna položiti takšno varščino).
Predsednik senata z izvedbo dokaza z branjem določenih delov prekrškovnega spisa, ob dejstvu, da je že sam obsojenec povedal, kakšen je bil rezultat njegovega preizkusa z alkotestom, ni prevzel funkcije kazenskega pregona. Odločitev za izvedbo tega dokaza je vrednostno nevtralna, saj bi lahko izvedba dokaza privedla tudi do rezultata, ki bi bil za obsojenca ugodnejši. Gotovo pa se z izvedbo tega dokaza njegov položaj v kazenskem postopku ni v ničemer poslabšal.
Zgolj naslovitev dela dopisa kot premoženjskopravni zahtevek ob taki vsebini, ne da bi bil v njem podan kakršenkoli premoženjskopravni zahtevek, ne zadošča za zaključek, da je bil tak zahtevek podan.
Glede na to, da premoženjskopravni zahtevek sploh ni bil postavljen, bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 285.č člena ZKP oškodovancu sporočiti, da ima pravico biti navzoč na naroku za izrek kazenske sankcije ter uveljavljati pravice, ki jih ima po določbah ZKP na glavni obravnavi. Zakonska ureditev je namreč taka, da dolžnost sodišča seznaniti oškodovanca z njegovimi pravicami, povezanimi z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka zamejuje na primere, ko oškodovanec ni vabljen kot priča in še ni bil obveščen o možnosti, da sme podati premoženjskopravni zahtevek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče stranke - sedež stranke - sedež pooblaščenca
Upoštevaje dejstvo, da ima območna enota toženke sedež v Novi Gorici, kjer je tudi prebivališče tožnice in sedež odvetniške družbe, ki jo je pooblastila za zastopanje v zadevi, sodišče ocenjuje, da bo dokazni postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici.