Revizija se dopusti glede vprašanja razlage Posebnih pogojev zavarovanja hiše HIŠA-07/11 pri zavarovanju stanovanjske hiše na "nova vrednost - standard".
ZPP člen 367a, 367a/1. ZVSmuč člen 4, 10. OZ člen 131.
dopuščena revizija - odgovornost upravljalca smučišča - padec na smučišču - pojem nevarnega mesta - ledena plošča
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je ledena ploskev zatrjevanih razsežnosti na smučišču predstavljala neprilagojeno, nevarno mesto, na katero bi upravljalec smučišča moral ustrezno opozarjati,
- ali je odločitev sodišča druge stopnje, da sta toženki v celoti odgovorni za tožnici nastalo škodo, materialnopravno pravilna in v skladu z obstoječo sodno prakso.
ZKP člen 357, 357-3, 372, 372-3.. KZ-1 člen 123, 123/1.. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilno in drzno vedenje - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - aktivno ravnanje - objektivna in subjektivna identiteta - isti historični dogodek - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja
V konkretnem primeru je potrebno presoditi, ali je podana objektivna identiteta med prekrškom, opisanem v plačilnem nalogu in kaznivim dejanjem, kot je opisan v izreku pravnomočne sodbe, torej, ali so dejstva, ki sta jih ugotovili sodišče in prekrškovni organ in so bila podlaga za njuno odločitev, ista ali bistveno enaka. Pri tem pravna kvalifikacija dejanj in namen varstva posamezne norme sama zase nista pomembna oziroma na presojo, ali gre za isto stvar, ne vplivata. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da se v konkretnem primeru dispoziciji obravnavanih zakonskih norm (drugi odstavek 6. člena ZRJM-1 in prvi odstavek 123. člena KZ-1) ne prekrivata, saj je pri prekršku inkriminiran sam udarec in telesna poškodba ni njen zakonski znak, pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe pa je posledica - huda telesna poškodba bistveni znak tega kaznivega dejanja, čemur sledi tudi različen konkretni opis obeh dejanj. V opisu prekrška je sicer navedeno, da je obdolženec oškodovanca poškodoval, vendar pa je ta poškodba popolnoma nekonkretizirana in v primeru, da bi poškodba bila zakonski znak prekrška, takšen opis ne bi zadostoval za konkretizacijo takšnega zakonskega znaka. Iz opisa prekrška pa nikakor ni razvidno, da bi oškodovanec pri dejanju utrpel hudo telesno poškodbo.
Po drugi strani opis kaznivega dejanja temelji na očitku povzročitve hude telesne poškodbe, ki je natančno opisan.
Zakonski znak prisiljenja je v opisu dejanja konkretiziran z navedbo dejstev in okoliščin, ki so sodišču omogočala ugotavljanje „uporabe sile“. Iz konkretnega dela opisa kaznivega dejanja jasno izhaja, da je oškodovanka spolni odnos odklonila, obsojenec pa ji je na njene besede, da si spolnega odnosa ne želi, rekel, da „nje ni kdo kaj vprašal“, nakar ji je slekel pižamo in spodnjice, jo prijel za roke in bok ter jo držal, da se mu kot fizično šibkejša ni mogla upirati in umakniti, ter nato z zadnje strani prodrl v njeno nožnico in z njo spolno občeval. V opisu dejanja je torej določno označena sila, manifestirana v obsojenčevi fizični (pre)moči in nadvladi, ki jo je uporabil nasproti oškodovanki, s čimer jo je - v nasprotju z njeno voljo in pravico do spolne samoodločbe - prisilil k spolnemu občevanju.
Tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je revizija dovoljena s posebnim zakonom, od uveljavitve novele ZPP-E velja, da morajo udeleženci, skladno s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije. Direktna revizija, kakršno v tej zadevi vlaga nasprotni udeleženec prek svoje pooblaščenke, ni dovoljena.