spor majhne vrednosti – poprava naziva – poprava očitnih napak – sprememba tožbe – etažni lastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dopustilo, da je tožeče stranka popravila svoj naziv z navedbo konkretnih imen fizičnih in pravnih oseb, ki so etažni lastniki objekta X, Ljubljana. Glede na nasprotovanje tožene stranke je tudi pravilno dopustilo, da je tožeča stranka odpravila določene pomote pri zapisu imen posameznih etažnih lastnikov.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
Leasing pogodba je inominatna pogodba, ki kot poseben pogodbeni tip zakonsko ni urejena. Zato je presoja pravic in obveznosti pogodbenih strank ter posledic kršitve leasing pogodbe odvisna od vsebine leasing pogodbe (in splošnih pogojev poslovanja kot sestavnega dela pogodbe) kot avtonomne ureditve pogodbenega razmerja in s tem materialnega prava. Iz vsebine leasing pogodbe pa ne izhaja domneva soglašanja z obračunom dolga po razvezi pogodbe v primeru neoporekanja končnemu obračunu leasingodajalca. Taka posledica pa ne izhaja niti iz splošnih določb OZ.
Ustava RS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem brez privolitve v nujnih primerih – hujše ogrožanje lastnega zdravja – duševna motnja
Ker je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera nasprotnega udeleženca, je ta vzrok hujšega ogrožanja zdravja, saj nasprotni udeleženec nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nagrada in potrebni izdatki odvetnika – breme državnega proračuna – kritje stroškov iz sredstev sodišča – upravičena oseba terjati stroške
Ker odvetnik opravi odvetniško storitev za osebo po sklepu sodišča, mora stroške odvetniške storitve, torej odvetniško nagrado in izdatke odvetnika, ki mu pripadajo po odvetniški tarifi, plačati sodišče kot naročnik storitve.
Med nasprotno udeleženko in odvetnico, ki ji je bila postavljena po uradni dolžnosti, ni mandatnega razmerja. Posledično plačila stroškov zastopanja ni upravičena terjati nasprotna udeleženka, ampak le odvetnica, ki je odvetniško storitev opravila. Plačilo lahko uveljavlja zgolj v svojem imenu in ne v imenu osebe, ki jo je zastopala. Enako velja tudi za postopek s pravnimi sredstvi, kadar je predmet izpodbijanja odločitev sodišča o plačilu stroškov zastopanja.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršbe z zadnjim dovoljenim izvršilnim sredstvom – konec izvršilnega postopka
Predlog upnika za odreditev seznama dolžnikovega premoženja, vložen po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim dovoljenim sredstvom izvršbe in še v nepretečenem pritožbenem roku tega sklepa, zoper katerega se upnik sicer ni pritožil, ko so bile predhodno s pravnomočnimi sklepi o ustavitvah izvršb ustavljene izvršbe tudi z ostalimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, glede na namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja in glede na pogoje in način odreditve, kot ga določa čl. 31 ZIZ, ni dovoljen.
stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nagrada in potrebni izdatki odvetnika – breme državnega proračuna – kritje stroškov iz sredstev sodišča – upravičena oseba terjati stroške
Ker odvetnik opravi odvetniško storitev za osebo po sklepu sodišča, mora stroške odvetniške storitve, torej odvetniško nagrado in izdatke odvetnika, ki mu pripadajo po odvetniški tarifi, plačati sodišče kot naročnik storitve.
Oseba, ki je bila brez privolitve sprejeta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom, nikoli ni dolžna sama kriti stroškov takšnega postopka, ne glede na njegov izid.
obveznost in višina plačila sodnih taks – količnik za odmero takse – umik predloga za izdajo plačilnega naloga pred izdajo odločbe o njem – vrnitev takse – pravna praznina - analogija
V rednem postopku se torej sodna taksa v skladu z ZST-1 v primerih, ko se postopek konča s pravočasnim umikom tožbe zniža na 1/3. V takem primeru znaša količnik za sodno takso 1. Ker gre za podoben primer, je zakonsko analogijo potrebno uporabiti tudi, ko upnik še pred izdajo odločbe o predlogu za izdajo plačilnega naloga, predlog umakne in je treba v takem primeru tožniku vrniti 2/3 sodne takse za postopek s predlogom za izdajo plačilnega naloga.
ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki oziroma njihovega odvoza ne nastane s pogodbo, temveč temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela Mestna občina Maribor, podlaga za njegov sprejem pa je v ZVO. Obveznost plačila za odjem odpadkov bremeni vse povzročitelje odpadkov, ki bivajo v določenem območju.
ZDR člen 184. ZObr člen 100.a. ZDDO člen 72. OZ člen 131, 341, 347, 347/1, 352, 352/2, 364. ZOR člen 154, 372, 372/1, 376. ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 214, 244, 244/1. ZKP člen 540, 540/3.
Zgolj okoliščina, da je tožena stranka tožnikom odredila izvedbo naloge, o kateri so mediji kasneje kritično poročali, ne pomeni, da je kot delodajalec odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožnikom nastala zaradi tega poročanja.
V tej zadevi teče individualni delovni spor, v katerem tožniki uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper delodajalca, Republiko Slovenijo. Kljub temu, da je tožena stranka v tem sporu Republika Slovenija, delovno sodišče, ki je pristojno za individualne delovne spore med delavci in delodajalci, ni pristojno za obravnavanje tožbe za povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe, ki se vloži zoper Republiko Slovenijo. Tožbo iz tega naslova bi morali tožniki vložiti pred pristojnim sodiščem, to je pred sodiščem splošne pristojnosti.
sprememba upnika med izvršilnim postopkom – prehod terjatve – javna listina – prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Pravnomočni sklep registrskega sodišča o vpisu prenehanja družbe po skrajšanem postopku, iz katerega izhaja, da je omenjena družba prenehala brez likvidacije, preostanek premoženja po izbrisu iz registra pa je prevzel v celoti ustanovitelj, je javna listina, ki izkazuje prehod terjatve in dopušča spremembo upnika po 3. odst. 24. čl. ZIZ.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058567
ZFPPIPP člen 49, 49/4, 131, 131/1, 132, 132/1. ZPP člen 343, 343/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti – začetek postopka zaradi insolventnosti – vpliv insolvenčnih postopkov na izvršilni postopek - zavrnitev predloga za izvršbo – pravni interes – dovoljenost pritožbe
Začetka in uvedbe postopka zaradi insolventnosti glede na definicije pojmov v ZFPPIPP ni mogoče enačiti.
Od uvedbe postopka zaradi insolventnosti do njegovega začetka je proti insolventnemu dolžniku dovoljeno izdati sklep o izvršbi.
oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje goljufije - premoženjsko pravni zahtevek – pritožbeni razlogi – odgovor na pritožbo – sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Prav ima sodišče prve stopnje, da se za storilca uporabi zakon, ki je veljal v času storitve dejanja, razen če je novejši zakon zanj milejši. Zato je ravnalo prav, ko je primerjalo opisa obeh kaznivih dejanj (244/I KZ in 240/I KZ) in pri tem prišlo do pravilnega zaključka, da je z novo, ožjo opredelitvijo (člen 240 KZ-1) položaj kot predmet zlorabe omejen na top management, zato zahteva dodatno konkretizacijo z opisom vodstvenih oziroma nadzorstvenih vsebin in njihovo zakonsko ali statutarno podlago, iz katerih izhaja pooblastilo, ki je bilo zlorabljeno, pravice, ki so bile prekoračene ali dolžnosti, ki so bile opuščene. Zato je v tem delu tudi po mnenju pritožbenega sodišča KZ-1 milejši za storilca, ki takih pooblastil nima oziroma jih ni imel v času storitve dejanja (tako tudi Jenull H. v Pravni praksi z dne 20. 11. 2008 pod naslovom „Poskus razlage kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1“). Pritožba zato, kot pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, sam obdolženčev položaj kot vodje poslovalnice družbe torej ne ustreza pojmu managementa oziroma pojmu vodenja ali nadzorstva gospodarske dejavnosti, kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe pod točko I. Zato tudi ni moč pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje lahko poseglo v opis kaznivega dejanja, ko je spremenilo pravno kvalifikacijo.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 128, 128/1, 128/1-2, 128/2, 163, 163/2, 166. ZSSloV člen 219.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - sodno varstvo - plačilo za delo - delo preko polnega delovnega časa
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo v mesecu septembru 2010. Njena pravica do (izrabe neizrabljenega) letnega dopusta za leto 2009 je ob prenehanju delovnega razmerja že ugasnila. Tožnica tudi ni dokazala, da letnega dopusta ni mogla izrabiti po krivdi tožene stranke, saj ni niti zatrjevala, da je od nje zahtevala izrabo letnega dopusta v času trajanja delovnega razmerja. Tožnica za to leto ni upravičena do odškodnine za letni dopust.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.