ZFPPIPP člen 299, 299/5. 342, 342/5, 342/5-4. SPZ člen 37, 37/1, 39. ZGD-1 člen 517.
prodaja umetniških slik v stečaju – lastninska pravica – izločitvena pravica – zastavni upnik – pravni interes – povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej.
Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku, niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – enovitost deleža
Skupno premoženje je vedno enovito, zato posameznih enot skupnega premoženja in posameznih časovnih obdobij njihove ustvaritve, ni mogoče ločiti. Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda.
Tudi če samostojni podjetnik ni opravil del v okviru registrirane dejavnosti, ni mogoče izključiti njegove pravice, da iztoži terjatve, ki jo je pridobil kot fizična oseba do dolžnika, če je to terjatev kot del osebnega premoženja prenesel v podjetje.
delitev skupnega premoženja zakoncev – krajevna pristojnost sodišča – nepremičnine na območju več sodišč - določitev deležev na skupnem premoženju
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju še ne nastane solastnina na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Režim skupnega premoženja se lahko ukine le z delitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071843
ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 111, 112, 116, 116/2, 117, 329.
tožba – (ne)vezanost sodišča na pravno podlago tožbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – rok za izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
Ker sodišče upoštevaje določbo 3. odstavka 180. člena ZPP ni nikoli vezano na pomanjkanje opredelitve pravne kvalifikacije tožbenega zahtevka, kar pomeni, da je avtonomno pri pravni razlagi uveljavljanih tožbenih zahtevkov, je lahko sodišče samo pravno ovrednotilo dejstveni substrat v tej pravdi uveljavljanega tožbenega zahtevka.
Pogodba je razvezana po samem zakonu s trenutkom, ko poteče rok za izpolnitev pogodbe, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba. Sodna odločba je v sporu dekleratorne narave in zgolj ugotavlja nastop posledice. To velja tudi v konkretnem primeru, ko sta se stranki dogovorili, da mora toženec v primeru neizpolnitve (vseh ali zgolj dela) svojih pogodbenih obveznosti vrniti vsa že prejeta sredstva, kar pomeni, da je njegova obveznost predstavljala celoto. Od omenjenega dne dalje so torej ex tunc nastali tudi učinki razvezane pogodbe.
Toženec je bil dolžan upoštevati zanj neugodne davčne obremenitve in se zato upoštevaje določbo 2. odstavka 112. člena OZ ne more sklicevati na spremenjene okoliščine v smislu 1. odst. 112. člena OZ, ko bi moral celo sam zahtevati razvezo pogodbe, pa niti tega ni storil, temveč je kljub temu s podpisom aneksa soglašal, da bo navkljub povišanim davčnim obveznostim izpolnil vse svoje obveznosti v fiksnem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
škoda, povzročena s tiskom – popravek – opravičilo – odmera višine odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno upoštevalo, da je toženka že takoj v naslednji številki časopisa (naslednji dan po objavi spornega članka) objavila popravek in se tožniku za napako tudi javno opravičila, kar je potrebno upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku povzročene duševne bolečine v zvezi s spornim člankom.
vrnitev v prejšnje stanje – očitna pomota – domneva o umiku tožbe
Zmotno je pritožbeno stališče, da naj bi sodišče s tem, da je pomotoma zapisalo v izpodbijani sklep da je „razsodilo“, meritorno odločilo o zadevi. Dejstvo, da je prišlo do umika tožbe zaradi izostanka strank s prvega naroka za glavno obravnavo predstavlja zgolj procesni sklep.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ekonomska skupnost – prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - darila zakoncema – domneva o enakem deležu zakoncev
Dokazno breme glede tega, da ekonomske skupnosti zakoncev sploh ni bilo, saj tožnik h skupnemu preživljanju ni ničesar prispeval, je na toženki, ki je to zatrjevala.
Na nastanek in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo ga je odplačeval (v času trajanja zakonske zveze in po razvezi), pač pa je to predmet obligacijskega zahtevka.
ZPP člen 335. ZFPPIPP člen 14, 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-1. ZOdvT tarifna številka 2100, 3100.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – blokada transkacijskega računa - čas nastopa insolventnosti – neenako obravnavanje upnikov – pogojevanje dobav – nagrada za narok – nagrada za preizkus možnosti za uspeh pravnega sredstva
Občasne blokade transakcijskega računa tožeče stranke, na katere se je sklicevala tožeča stranka v dokaz obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, le-tega ne dokazujejo oziroma ne pomenijo nujno, da je družba, ki ima blokirane račune, insolventna.
Obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ne dokazuje niti elektronsko sporočilo z dne 29. 2. 2008, iz katerega izhaja, da je tožena stranka nove dobave pogojevala s plačilom starih dobav. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bilo pogojevanje novih dobav s plačilom starih dobav običajna praksa. Zato bi morala tožeča stranka konkretno zatrjevati in dokazovati, da takšen način poslovanja ni bil običajen, česar pa ni storila.
vsebinske omejitve avtorske pravice – avtorska pravica
Na toženi stranki, ki se uveljavljanju materialne avtorske pravice upira s trditvijo, da je avtorska dela predvajala v okviru preizkušanja tehničnih naprav, je dokazno breme, da gre za uporabo avtorskih del, ki jo ZASP opredeljuje kot prosto uporabo, torej uporabo brez materialne odmene.
ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/1, 108/4. ZFPPIPP člen 56, 121, 126.
pravdna stranka – sposobnost biti stranka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – stranke glavnega postopka – etažni lastnik
Ker pritožnik dejstva, da je etažni lastnik določenega posameznega dela objekta ni z ničemer izkazal, v pritožbenem postopku pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, ni mogoče zaključiti, da ima pritožnik procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep kot stranka postopka.
ZNP člen 4, 29. ZIKS člen 145. ZLNP člen 3. ZLPP člen 11.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi ZIKS - vrnitev nepremičnin v naravi - vrnitev nepremičnin v obliki odškodnine - zavezanec
ZIKS-G je pogoje vračanja odvzetega premoženja na podlagi ZIKS in na podlagi Zakona o denacionalizaciji - ZDEN v veliki meri izenačil.
Zahteva pritožnice za vrnitev spornih dveh parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice teh parcel bi bila upravičena le v primeru, če bi šlo za vračanje premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma, ki še ni bilo privatizirano. Po presoji pritožbenega sodišča pa takšnega statusa sporni nepremičnini nimata in zato ni mogoče njuno vračanje v naravi.
sposobnost biti stranka v postopku – pravna subjektiviteta fakultete – sklep o priznanju sposobnosti biti stranka
Po 10. čl. Zakona o visokem šolstvu je pravna oseba le univerza, vendar lahko članice (fakultete) samostojno nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun (kar je značilnost pravne osebe), ko gre za dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva. Za spore iz tovrstnih razmerij je upravičeno, da se fakulteti prizna sposobnost biti stranka. Ker gre za spor iz dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva, bi sodišče prve stopnje, če bi kot stranko v postopku štelo Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, moralo izdati sklep o priznanju sposobnosti biti stranka fakulteti.
Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude. Argumentum a contrario pa sama vprašanja izvedencu pred izvedbo dokaza nasprotno predstavljajo dokazno pobudo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženko pozvalo, naj se opredeli do tega, ali s postavitvijo vprašanj izvedencu podaja dokazni predlog ali ne. S tem, ko je toženka sodišču prve stopnje dne 31.5.2011 sporočila, da sicer ni v navadi, da sodišče takšna vprašanja obravnava kot predlog za izvedbo dokaza, a da je hkrati pripravljena založiti polovico predujma za izvedenca, zato da bo slednji odgovoril tudi na njena vprašanja, je sporen dokazni predlog upoštevajoč dejstvo, da je plačala tudi svojo polovico predujma v znesku 300 EUR, konkludentno podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021324
URS člen 14, 22. OZ člen 6, 6/2, 131, 132, 134, 134/2, 168, 168/4, 174, 174/1, 179, 179/1, 179/2, 182, 240.. ZPP člen 7, 180, 180/1, 212, 216, 286, 338, 338/1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1, 358, 358-5.. ZZDej člen 45. ZZVZZ člen 23.
nepremoženjska in premoženjska škoda - medicinska napaka (zdravniška napaka) - skrbnost dobrega strokovnjaka - krivdna odgovornost - kazenska (penalna) funkcija odškodnine - višina nepremoženjske škode - amputacija noge - načela za odmero nepremoženjske škode - pravni standard pravične denarne odškodnine - sklepčnost tožbenih trditev - trditveno in dokazno breme - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov - uporaba načela prostega preudarka glede ugotavljanja dejstev - dokazni standard prepričljivosti - prevalitev dokaznega bremena - načelo enakega varstva pravic - odstop od ustaljene sodne prakse - ustavna procesna jamstva - načelo enakosti (pravičnosti)
Iz 179. člena OZ izrecno izhaja, da je „/namen te odškodnine/“ del zakonskega dejanskega stanu. Kakšen je namen te odškodnine, je predmet razlage. Ker gre v tem delu za besedno zvezo, ki ima naravo pravnega standarda, obstaja normativna podlaga za razlago, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da je lahko namen odškodnine tudi kaznovalen oz. preventiven. Sodba sodišča prve stopnje je osamljen (prvi) primer, ko se prisoja izjemno visoka denarna odškodnina s sklicevanjem na njeno kazensko funkcijo. Utemeljitev takšnega odstopa s sklicevanjem na mladost tožnika in na okoliščino, da denar ne more nadomestiti njegovega trpljenja ter očitek o dopuščanju nepravilnosti prvotoženke, niso okoliščine, ki bi odstopale od bistveno enakih primerov v sodni praksi, zato je denarna odškodnina previsoko odmerjena.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb ZST, izključuje uporabo 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. Če je stranki plačilo sodne takse odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.