dokazi in izvajanje dokazov – priznanje dejstev – izvedenec – nepotrebnost dokazovanja z izvedencem
Očitek kršitve določb postopka, ki naj bi bila zagrešena zaradi zavrnitve dokaza z izvedencem, ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo in tudi pravilno pojasnilo, da je dejstvo, ki naj bi ga izvedenec ugotavljal (ali so podpisi na dvižnih listkih toženkini), ugotovilo že z zaslišanjem pritožnice, ki je vse relevantne podpise izrecno priznala kot svoje. Dokaz je bil zato popolnoma nepotreben.
ZFPPIPP člen 299, 299/5. 342, 342/5, 342/5-4. SPZ člen 37, 37/1, 39. ZGD-1 člen 517.
prodaja umetniških slik v stečaju – lastninska pravica – izločitvena pravica – zastavni upnik – pravni interes – povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej.
Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku, niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki.
stečaj glavnega dolžnika – solidarno poroštvo – prijava terjatve v stečajnem postopku – zastaranje terjatve – zavarovanje terjatve z zastavno pravico – ločitveni upnik – oprostitev plačila poroka – opustitev garancij s strani upnika – izbris zastavne pravice iz zemljiške knjige – skrbnost dobrega strokovnjaka – malomarnost upnika
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oz., če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
Skrben strokovnjak bi se moral zavedati, da z izgubo vrstnega reda za poplačilo iz zastavljene nepremičnine, najmanj oteži, če ne celo izgubi možnosti dejanskega poplačila.
škoda - predhodna odredba - objektivna nevarnost - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne.
Če tožeča stranka uveljavlja ničnost darilne pogodbe med toženo stranko (darovalcem) in tretjim (obdarjencem), potem ima stranski intervenient (ki trdi, da je v resnici lastnik nepremičnine) pravni interes, da se udeleži postopka na strani tožeče stranke.
Tudi če samostojni podjetnik ni opravil del v okviru registrirane dejavnosti, ni mogoče izključiti njegove pravice, da iztoži terjatve, ki jo je pridobil kot fizična oseba do dolžnika, če je to terjatev kot del osebnega premoženja prenesel v podjetje.
ZPPSL člen 10, 10/3, 131, 131/1, 131/2, 143, 143/5.
ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice – izločitev iz stečajne mase
Nepremičnini sta bili z izročitvijo lastniku izločeni iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni dolžnik, zato stečajni dolžnik z njima ne more več razpolagati. V okviru stečajnega postopka ju za poplačilo upnikov ne more vnovčiti, saj nista več njegova last.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ekonomska skupnost – prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - darila zakoncema – domneva o enakem deležu zakoncev
Dokazno breme glede tega, da ekonomske skupnosti zakoncev sploh ni bilo, saj tožnik h skupnemu preživljanju ni ničesar prispeval, je na toženki, ki je to zatrjevala.
Na nastanek in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo ga je odplačeval (v času trajanja zakonske zveze in po razvezi), pač pa je to predmet obligacijskega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059711
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3.
vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – dokazno breme – zamudne obresti
Ob izpodbojni domnevi o tem, kdaj se šteje, da je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, je bila tožeča stranka dolžna trditi, da obstajajo okoliščine, ki takšno domnevo alkoholiziranosti vzpostavljajo in takšne okoliščine tudi dokazati, tožena stranka pa je imela možnost takšno zakonsko domnevo nato izpodbiti oziroma zatrjevati in dokazovati, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
obnova postopka – nov dokaz – nacionalizacija nepremičnin v coni B STO
Predlagani dokaz ni nov dokaz, zaradi katerega bi se moral prejšnji pravnomočno končan postopek, obnoviti. Novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko na njihovi podlagi bila izdana za predlagatelja obnove ugodnejša sodna odločba.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upokojitev - javni zavod na področju kulture - odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-210/10-10 odločilo, da je peti odstavek 55. člena ZUJIK v neskladju z URS, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Glede na takšno stališče za odločitev o vtoževani odpravnini ni bistveno, ali je tožnica izpolnila pogoje za upokojitev ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ji pravica do odpravnine po 109. členu ZDR pripada ne glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.
S tem, ko je tožena stranka opozorila na pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi tožbe, je tožeča stranka dobila možnost, da spozna, katera od dejstev bo tudi sodišče štelo za pravno odločilna.
Pogodbeno sicer ni izrecno določeno, da v primeru neplačila upravnik sam zalaga lastna sredstva, toda nobenega dvoma ni, da dobavitelji, s katerimi le tožeča stranka vstopa v pogodbeno razmerje, svoje terjatve lahko uveljavijo neposredno do tožeče stranke (upravnika) in ne glede na to, ali so obveznosti solastnikov po izstavljenih računih upravniku poravnane ali ne. Če je mandatno razmerje vzpostavljeno zato, da mandatar izterja obveznosti, terjatev ostane v pravni sferi mandanta in jo mandatar vselej izterjuje za mandantov račun. Opravlja torej tuj posel, vendar ga je upravičen opravljati v svojem imenu (indirektno zastopanje).
Tožena stranka je dolžna prejete račune preveriti, in lahko v ta namen od upravnika zahteva tudi vsa potrebna pojasnila. Tožena stranka ni zahtevala nobenih pojasnil in postavkam v izračunih izvedenca tudi ni argumentirano ugovarjala, zato je bil zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, napačen.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - subjektivna odgovornost - rok za izdajo začasne odredbe - instrukcijski rok
Sklep o začasni odredbi ne bi bil nezakonit, četudi bi ga sodišče prve stopnje izdalo po poteku roka 3 dni, ki je določen za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi oprave določenih poizvedb (oziroma pridobitve eventuelnih dokazov), ki so lahko odločilnega pomena za ugotovitev utemeljenosti predlagane začasne odredbe.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 102.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - rok za podajo odpovedi - jezik v postopku
Četudi tožena stranka posluje na območju, kjer živi avtohtona madžarska narodna skupnost, se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do uporabe svojega jezika (madžarščine) v postopku pri delodajalcu in v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj ni zatrjeval, da je madžarske narodnosti in da ne zna slovenskega jezika, oziroma ni predlagal spremljanja ali vodenja postopka tudi v jeziku narodnosti.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
URS člen 155. ZZK-1 člen 243. ZZK člen 102, 102/2.
sprememba predpisa – ustavna prepoved restriktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost – izbrisna tožba – rok za vložitev po ZZK-1 – vknjižba lastninske pravice
Dejansko stanje, na katerega je tožnica oprla izbrisno tožbo, do uveljavitve ZZK-1 še ni začelo učinkovati, saj izbris določene materialnopravno neveljavne vknjižbe učinkuje šele z izdajo sodbe, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da rok za vložitev izbrisne tožbe po ZZK do uveljavitve ZZK-1 sploh še ni v celoti potekel. Ne gre torej za primer, ko bi ZZK-1 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti, kar bi posledično pomenilo tudi, da je posegel v že pridobljene pravice tožnice.